Knjiga dr. Matevža Koširja obravnava prostozidarstvo na Slovenskem od 18. stoletja do danes in zajema tudi mednarodni prostor. Med razcvetom gibanja v času cesarja Jožefa II. so bile njegove ideje blizu razsvetljenstvu. V Ilirskih provincah je bilo tesno povezano s francoskimi oblastmi, po umiku Francozov je bilo prepovedano do leta 1867, ko je ponovno zaživelo v ogrski polovici monarhije. V obdobju prve svetovne vojne, ustanovitve Kraljevine SHS in pariške mirovne konference je odigralo vidno vlogo na diplomatskem parketu. Na Slovenskem je bilo kasneje aktivno pri gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice. Med drugo svetovno vojno so bili posamezniki udeleženi na strani odpora, delno v okviru OF, delno v okviru kraljeve vojske in britanske obveščevalne službe. Povojna oblast je po sovjetskem vzoru nastopila proti gibanju, a obenem skušala prek posameznikov, ki so sodelovali s Službo državne varnosti, širiti svojo propagando v tujini. Posebno aktivni so bili prostozidarji v Trstu v času Svobodnega tržaškega ozemlja. Monografija se zaključuje z obnovo delovanja lož in ustanovitvijo Velike lože Slovenije leta 1999. A to je le zunanji del prostozidarstva, drugi se skriva v vzdušju miru in bratstva različno mislečih znotraj lož, ki ga tudi osvetljuje monografija. Z raznovrstnim slikovnim gradivom in biografijami vidnejših prostozidarjev nam postaja razumljivejše in ne več skrivnostno, kot je v preteklosti želelo biti.