Idrija, najstarejše slovensko rudarsko mesto, leži na drugem največjem nahajališču živosrebrove rude na zemeljski obli. Njen nastanek je povezan z odkritjem samorodnega živega srebra davnega leta 1490. Naslednjih 500 let je idrijsko zgodovino in usodo njenih ljudi krojilo prav živo srebro – razmeroma redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, 13,6-krat težja od vode ali 2-krat težja od železa.

Proizvodnja živega srebra je v preteklosti potekala v maloštevilnih rudnikih, med katerimi sta bila dva največja Idrija v Sloveniji in Almadén v Španiji, zato upravičeno trdimo, da sta  pomembno sooblikovala svetovno zgodovino. Tu pridobljeno živo srebro se je v srednje- in južnoameriških rudnikih srebra in zlata od srede 16. stoletja v postopku amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh dragocenih kovin, ki so se kot kapital vračale v Evropo in spodbujale razvoj modernega gospodarstva, znanosti in umetnosti oz. kulture nasploh.

Rudnika sta bila v preteklosti gospodarsko povezana, danes sta zaprta, oba pa v veliki meri ohranjata edinstveno dediščino, s katero predstavljata različne vidike »kulture živega srebra« tako v tehniškem, industrijskem in gospodarskem kot tudi splošnokulturnem, urbanem, socialnem in ekološkem smislu.

Dediščina Idrije, vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine, zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu besede: živosrebrovo rudišče, podzemne rove in jaške, vhodne rudniške stavbe, upravne stavbe, topilnico, skladišča živega srebra in žita, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve, poti, po katerih se je živo srebro tovorilo v svet.

Pot od ideje oz. pobude za vpis idrijske rudniške dediščine na Unescov seznam je bila dolga in naporna. A vloženo delo se je obrestovalo. Julija 2012 je bila »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija« vpisana na ta prestižni seznam kulturnih dosežkov vsega človeštva. Celoten proces vpisa nam bo predstavila direktorica Mestnega muzeja Idrija, članica in nekaj časa tudi vodja delovne skupine za pripravo nominacije, Ivana Leskovec.

Na fotografiji je grad Gewerkenegg, ki je bil v začetku 16. stoletja zgrajen kot upravna stavba za potrebe idrijskega živosrebrovega rudnika, danes pa v njem domuje Mestni muzej Idrija. (Vir: Fototeka Mestnega muzeja Idrija, foto: Dušan Jež)