Kot je za gverilsko srenjo običajno, kakšnega programa dela ni. Vsaj zabetoniranega ne, saj pri gverilcih nihče ne ve, koliko jih bo prišlo, s čim in če sploh bo kdo oborožen. Pa se oblastniki nimajo kaj bati. Orožje čitalniških gverilcev je beseda, slovenska beseda, če si na tem mestu privoščimo stilni povdarek v bondovski maniri.

Po terorizmu torej niti ne diši, kvečjemu obratno: čitalniški gverilci se proti jezikovnim teroristom borijo, saj slednji fuuul pritiskajo na slovenski jezikovni prostor.

Čitalniški gverilci so tudi ireligiozni ali celo nadreligiozni, kar pomeni, da se lahko na istem kupu naberejo vseh verskih prepričanj, ras in agregatnih stanj. Vsak je dobrodošel. Sprejemamo celo take, ki so se na slovensko priselili od drugod in so večere že popestrili z branjem v svojih maternih jezikih.

Gre torej za jezik v širšem smislu, vendar ne kot organ za cmokanje, razen kadar kakšno besedilo ni res sočno predstavljeno.