komedija

Florence bi očetu Guillaumu rada predstavila Davida, moškega, v katerega je noro zaljubljena. Toda Davida Florence ne privlači in jo skuša potisniti v objem svojemu prijatelju Willyju. Vsi štirje liki se srečajo v restavraciji z imenom Drugo dejanje.

Francija / 2024 / 80 min

režija: Quentin Dupieux

vloge: Léa Seydoux, Vincent Lindon, Louis Garrel, Raphaël Quenard, Manuel Guillot

zgodba
Florence bi očetu Guillaumu rada predstavila Davida, moškega, v katerega je noro zaljubljena. Toda Davida Florence ne privlači in jo skuša potisniti v objem svojemu prijatelju Willyju. Vsi štirje liki se srečajo v restavraciji z imenom Drugo dejanje.

iz prve roke
»Lep pozdrav vsem.
Odkar je leta 2007 v kinematografe prišel moj prvi celovečerec, sem si vedno vzel čas za pogovor z novinarji in javnostjo, da bi pojasnil namere in podprl promocijo svojih filmov – kot to počnejo skoraj vsi filmski ustvarjalci na tem planetu. /…/
Danes, ko Drugo dejanje – moj šesti film v štirih letih – odpira festival v Cannesu in prihaja v kinematografe, pa mislim, da bom raje molčal. Ne zaradi naveličanosti ali pretencioznosti, ampak preprosto zato, ker ta zelo zgovorni film s skrbno izbranimi besedami pove vse, kar želim povedati, in že sam po sebi vsebuje izjemno jasno analizo. Zato bi bilo po mojem mnenju nesmiselno poslušati režiserja in igralce, kako parafrazirajo film, ki v realnem času pove in komentira vse. Drugo dejanje ne skriva absolutno ničesar!
Po drugi strani pa je trenutek, ko vam film predajamo in vam prepustimo, da o njem spregovorite z lastnimi besedami, za nas še posebej vesel in vznemirljiv. Resnično se veselimo prebiranja vaših kritik, komentarjev in žaljivk.
Kot ste lahko opazili, je tole besedilo dolgočasno kot hudič; upam, da je film, o katerem govori, veliko manj dolgočasen … Še en prepričljiv dokaz, da moram končno utihniti.
Beseda je vaša!«
– Quentin Dupieux

kritike
»Otvoritveni slovesnosti, posvečeni igralkam /…/, je sledil otvoritveni film o nečimrnosti igralcev. Solze samopoveličevanja je zamenjal smeh na lastni račun. Občutek smo imeli, kot da se Dupieux nežno norčuje iz vsega, kar je prireditev slavila: iz vzvišenosti igralskega poklica, boja proti patriarhatu, ideala krepostnega filma v srečnejšem svetu … Včeraj zvečer je film Drugo dejanje pred predstavniki stroke tako prostodušno razgrnil omenjene teme, da se je skoraj zdelo, da gre za happening. In gotovo ni zanemarljivo dejstvo, da je Thierry Frémaux za otvoritveni večer [festivala v Cannesu] izbral film, ki se na humoren način loteva zelo aktualnih napetosti, povezanih z umetno inteligenco, gospodarsko krizo, kulturo črtanja in gibanjem #metoo.«
– Marcos Uzal, Cahiers du cinéma

»Če se avtor filmov Guma in Réalité pretvarja, da ga zanima komedija značajev, se le zato, da bi v tej absurdni obdukciji filmske umetnosti odprl drobovje omenjenega žanra in razporedil njegove organe na svoji veliki metatekstualni mizi. To je film, ki govori o filmu in se mu celo glasno smeji, kar je pravi način za odprtje canskega festivala.«
– Cyprien Caddeo, L’Humanité

»[Drugo dejanje] je še toliko bolj navdušujoče in osupljivo, ker se dotika vseh vprašanj, ki trenutno pretresajo francoski film: od #metoo preko umetne inteligence do vedno globljega prepada med predstavniki šovbiznisa in vse bolj nestanovitnim občinstvom.«
– Nicolas Schaller, L’Obs

»Film se igra z ognjem, preizkuša meje, nato pa se jim elegantno izogne. Najbolj prepričljiv vidik filma pa je njegov precizni timing.«
– Jean-Marc Lalanne, Les Inrockuptibles

»/…/ pirandellovski film v filmu, ki se razvija kot sprevržena in nadvse zabavna priredba Truffautove Ameriške noči /…/.«
– Jordan Mintzer, The Hollywood Reporter

»Dupieux alias Mr. Oizo, ki zadnje čase posname dva do tri filme na leto, se požvižga na dramske konvencije in uživa v svojem nonšalantnem slogu, ki vzdržuje njegov kultni status. Bojazen, da je ob statusu otvoritvenega filma Cannesa prestopil v mainstream, je bila odveč.«
– Simon Popek, Dnevnik