Več o tem in drugih pomembnih vidikih cepljenja v Sloveniji in svetu so na novinarski konferenci izpostavili dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji (SZO), dr. Marta Grgič Vitek, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike UKC Ljubljana, Denis Baš, pediater v Zdravstvenem domu Kamnik, Nada Lončar, prebolevnica otroške paralize, ki ji je bolezen pustila trajne posledice, in Kristina Ražman, oseba s trajno invalidnostjo, ki je oglušela zaradi noric, ki jih je prebolela kot triletnica.

Dr. Melita Vujnović, vodja predstavništva SZO, je izpostavila, da je leta 1974 sprejeta resolucija o razširjenem programu cepljenja priložnost, ko lahko proslavimo uspehe in združimo modrost z izkušnjami v prizadevanjih, da bi bila cepiva na voljo vsem otrokom, ki so v zadnjih petdesetih letih vsako leto rešila do pet milijonov življenj, skupaj pa dvesto petdeset milijonov ljudi. »Od takrat je znanost zelo napredovala in danes je na voljo trinajst (13) splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter sedemnajst (17) dodatnih cepiv, ki so priporočena glede na okoliščine.« Omenila je cepivo proti humanemu papiloma virusu, ki rešuje življenja odraslih žensk, saj preprečuje razvoj raka materničnega vratu in drugih vrst raka, ter cepivo proti pnevmokoknim okužbam, ki varuje zdravje in življenje starejše generacije.

Povedala je še, da je bilo leta 1974 v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le 10 % otrok. “Danes se je ta delež povečal na 94 %, pojavnost teh bolezni pa se je dramatično zmanjšala. Do konca leta 2022 je 33 od 53 držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi že majhnega zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic ponovno pojavljajo in prizadenejo zdravje otrok.”