Čebelarke in čebelarji čebelarskega društva Fran Lakmayer Preddvor smo se v decembru zbrali na vsakoletnem tradicionalnem srečanju “Pri čebelarski lipi”, na katerem obeležujemo spomin na našega vzornika, naprednega čebelarja in avtorja knjige Umni čebelar, g. Frana Lakmayerja. Po njem se zgledujemo, skrbimo za ohranjanje kranjske sivke, za njeno zdravje in obstoj.
Pravzaprav, si lahko štejemo v čast, da smo v našem društvu spomin nanj in na njegovo delo obudili iz pozabe in mu dali mesto, ki se za takega človeka tudi spodobi . Nosimo njegovo ime, ki nam ne pomeni le spomina nanj, ampak tudi odgovornost do njegovega dela, odnosa do čebel in ne nazadje tudi do ljudi.
Ob enem smo praznovali tudi 120 letnico našega društva. Spomnili smo se naših čebelarskih predhodnikov g. Jocifa, g. Škerjanca, g. Lombarja in g. Rakovca, ki so s svojim delovanjem v društvu pustili neizbrisen pečat in pripomogli k razvoju čebelarstva na našem področju.

Na srečanju smo poudarili osnovno poslanstvo čebelarskega društva, to je povezovanje in združevanje čebelarjev, skrb za njigovo izobraževanje, tudi za organizacijo vseh aktivnosti za prepoznavnost v našem prostoru. Za vso to organizacijo so potrebni in zaslužni posamezniki, ki s svojo zanesenostjo in neumornim volonterskim delom dajejo društvu potrebno energijo. In zaslužijo skromna priznanja.
Podeljeno je bilo priznanje Antona Janše III.stopnje g. Plestenjak Marjanu in najvišje društveno priznanje Plaketa Frana Lakmayerja g. Šavs Andreju.

Na prireditvi smo si vsi navzoči ogledali prisrčne risbice učencev osnovne šole, ki so jih naslikali v zahvalo našim čebelarjem, ki so na Slovenskem zajtrku v šoli Preddvor in Kokra prikazali življenje čebel in učence razveselili z medenimi pridelki.

Srečanje smo zaključili z ugotovitvijo, da bi brez sodelovanja vseh čebelark in čebelarjev, brez njihove prisotnosti na druženjih in prireditvah, strokovnih izletih, debetnih večerih, sajenju lip in medovitih rastlin, postalo društvo samo mrtva črka na papirju.

 

Napisal: Jožef Kokl