Gibanje pomeni življenje in tega se še kako dobro zaveda 88- letni Mirko Rant iz Kranja. Na Preddvor je zelo navezan, saj je bil tukaj doma njegov oče Maksimilijan Wurzbach.

V Preddvor se je pripeljal s svojim avtomobilom in povedal mi je tole zgodbo. »Sredi septembra smo odšli trije prijatelji na Balkansko veteransko prvenstvo v Romunijo. Prvi dan sem bil prijavljen za tek na 100 metrov, drugi dan za tek na 400 metrov in tretji dan za tek na 200 metrov. Ko sem prvi dan hitel po stopnicah na štart za 100 metrov, sem spregledal zadnjo stopnico in zabolelo me je v gležnju. Šepal sem in tako sem zamudil na štart. Tekmovalci so že začeli teči, pet metrov so bili že pred menoj, ko sem jaz šele štartal. Zobe sem stisnil, pa je šlo. Do konca sem vse prehitel. Čeprav sem »kruncal«, sem uspel zmagati. Ves stadion je navijal zame. Moj čas je bil 21 sekund. V hotelu sem potem oteklo nogo drgnil z ledom in jo mazal z brinovim mazilom. Pomagalo je. Naslednja dva dneva sem zmagal še na 400 in 200 metrov. Na 200 metrov sem tekel 44 sekund, na 400 metrov pa sem tekel eno minuto in 45 sekund.«

Mirko je osvojil tri zlate medalje v mesecu marcu letošnjega leta tudi v Turčiji.

Mirku je pred tremi leti umrla žena Olga. Zdaj sam skrbi zase.

»Veliko kuham jedi na žlico. Zelo rad imam rdečo peso. Pripravim si tudi špinačo s pire krompirjem, mesa pa pojem zelo malo. En liter vina imam dovolj za en mesec, pivo pa spijem kadar sem res žejen. Močnih alkoholnih pijač ne pijem. Enkrat na dan si skuham tudi turško kavo. Zjutraj na tešče vzamem tudi Omega 3 in Quencim. Jemljem ga za srce in za bistrost. To me rešuje. Spat hodim ob enajstih zvečer, vstanem pa pred sedmo uro zjutraj. Zdravnica mi pravi: Čudovito kri imate!«

Vitalen in mladosten je danes pri 88 letih Mirko Rant. Kot nezakonski otrok se je moral vse življenje boriti. In ta življenjski stil borbenosti in nepopustljivosti mu še danes prinaša zlate medalje. Mirko, iskrene čestitke!

Slavko Prezelj