Ena od aktivnosti TD Kokra je, da skrbimo za urejen vaški trg, okolico cerkve in pokopališča. Tako smo se dobili v petek, pred 1. novembrskimi prazniki, da smo očistili in uredili vaški trg. Vreme je kazalo najlepšo jesensko podobo tudi za naslednji dan, tako da smo se kaj hitro dogovorili, da jo mahnemo preko Davovca na Krvavec.

V soboto zjutraj smo se zbrali na vaškem trgu. Podali smo se po markirani označeni poti v smeri Davovca. Po vrhovih hribov se je že ponujalo sonce in naznanjalo prečudovit jesenski dan. Po slabi uri hoda smo na Davovcu naredili prvi krajši postanek. V nadaljevanju proti proti Krvavcu smo srečali kar nekaj ljubiteljev adrenalinskega športa gorskega  kolesarstva. Sonce nas je že pošteno grelo ko smo prišli do domačega Krvavca. Ogledali smo si zgodovino krvavške gondole in gradnjo nove okrepčevalnice Rozka, katero je nedavno zanetila strela.

Nekaj okrepčila smo imeli v nahrbtnikih, nekaj pa smo ga dobili v eni od krvavških postojank.

Kar dolgo smo sedeli na toplem soncu in počasi se je bilo treba odločiti za povratek v dolino. Planinska tura je vedno lepša, če se ne vračaš v dolino po isti poti, zato sem predlagal, da gremo v dolino po tako imenovani poti preko Jelenove luže. Pot se začne na tihi dolini mimo hotela Krvavec. Takoj zvrha je krasen pogled v dolino Kokre. Pot se strmo spusti, v zgornjem delu pa žal naletimo na neodgovorno ravnanje z naravo, kar nekaj odpadkov je v preteklosti končalo pod krvavškem robom. Po krajšem času se ustavimo pod prvimi skalnimi stenami in postojimo ob spominski plošči Valentinu Balantiču iz Hotemaž, kateri se je smrtno ponesrečil na tem mestu.

Steza nas vodi pod grebenom, kasneje pridemo v gozd in večjo travnato površino. Vse skozi pa je prečudovit razgled v dolino Kokre. Malo naprej se odpre pogled v Roblekov kot in v smer Dolge njive ter Kalškega grebena. Pridemo do tako imenovane Jelenove luže. Zanimivost te luže je, da se nahaja povsem na robu previsne stene, v njej pa je voda tudi ob najhujši poletni suši.

V tem predelu imajo gamsi pravi raj, dosti je travne površine in še stalna voda.

Zavijemo desno v smeri Roblekove domačije. Sedaj se spustimo v najtežji del preko sten v plazovito strmo področje. Tukaj sta narava in čas  naredila svoje in naša steza se povsem izgubi. Po strmem spustu zopet pridemo do steze in kljub temu da steza ni označena in vzdrževana so postavljeni kamniti možici, kar dokazuje, da tudi po brezpotju naletimo na ljubitelje narave. Steza prečka še nekaj melišč in pridemo v spodnji del tako imenovanega širokega plazu pod Krvavškim zvohom. Na tem delu je bil pred leti ogromen skalni podor, ki je lepo viden tudi iz doline Kokre. Še nekaj adrenalinskih preskokov v izogib podrtim drevesom in večjim skalam in prispemo na pravo markirano planinsko pot, katera vodi v Dolge njive in Kalški greben. Še nekaj o nastanku oziroma obnovi te planinske poti preko Jelenove Luže. Naredil jo je v 70-tih letih prejšnjega stoletja pokojni starejši Arnežov Peter iz Kokre.

Delal je povsem sam z ročnim orodjem, meter za metrom.  Nikjer pa nisem zasledil zakaj ta pot ni bila nikoli planinsko označena ali zavedena v planinske karte.

Mi se na markirani poti nismo podali v smeri Kalškega grebena ampak v dolino. Noge so že postale malo težke. Mimo Roblekove domačije smo jo mahali v dolino, obvezen postanek pa je bil na Pstotnekovi domačiji. Tam nam je Andrej Krč starejši povedal kar nekaj zanimivega o tem, kako je bilo v starih časih. Pohod smo zaključili še z dobro malico in tako zapolnili prečudovit planinski dan.

Zdravko Povšnar