V petek, 22. novembra zvečer smo na pogovornem večeru v kulturnem domu v Preddvoru gostili evropskega poslanca Franca Bogoviča. V Preddvor je prišel na povabilo župana Roka Robleka. Najprej sta obiskala Bergantovo kmetijo v Kokri, nato pa je skupaj z županom prisostvoval slavnostni otvoritvi razstave v šoli z naslovom 33 dni - 100. obletnica ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije.

Na pogovornem večeru, kjer je bilo več obiskovalcev sosednjih občin kot domačinov – posebej smo pogrešali naše občinske svetnike, od katerih pričakujemo, da jih poleg lokalne zanima tudi širša, evropska politika -, smo najprej govorili o najbolj perečih aktualnih problemih Evropske unije. To so, izstop Velike Britanije iz Unije in posledice Brexita za Evropsko unijo. Drug velik problem je upočasnjena širitev EU na Balkanu. Države nekdanje Jugoslavije se želijo čim prej pridružiti EU, saj prste po njih stegujejo tudi druge svetovne velesile. Franc Bogovič, ki aktivno sodeluje v dveh delegacijah za pridružitev Srbije in Turčije je opozoril, da je postopek vključevanja v Unijo dolgotrajen in zahteven, saj morajo zainteresirane države izpolnjevati določene pogoje, npr. vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic…O migrantski krizi poslanec Bogovič pove, da jo moramo bolj učinkovito reševati in najprej prekiniti balkanske tihotapske poti za nezakonite migrante in s pomočjo Frontexa pomagati BiH pri soočanju z migranti. Težišče pogovornega večera s poslancem Bogovičem pa je bilo njegovo kritično gledanje na počasno črpanje evropskih sredstev s strani slovenske vlade oziroma njene Službe za razvoj in kohezijsko politiko. Svoje mnenje je utemeljil z oceno evropskega Računskega sodišča, da je Slovenija v finančnem obdobju 2014-2020 doslej počrpala samo četrtino razpoložljivih sredstev. Sedanji in prejšnjima dvema vladama očita, da ne razumejo pomena evropske kohezijske politike in politike regionalnega razvoja, in da imajo oz. so imele popolnoma zgrešeno strategijo pametne specializacije. Medtem, ko številne občine čakajo v vrstah s svojimi pripravljenimi infrastrukturnimi projekti in ne morejo do sredstev, je vlada usmerjena predvsem v t.i. »mehke vsebine«, ki se financirajo predvsem iz strukturnih skladov EU. Njegovi oceni je odločno nasprotoval dr. Iztok Purič, nekdanji minister Službe Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, ki je bil tudi med poslušalci.  Poudaril je, da je takšna ocena navaden političen pamflet. Koriščenje evropskih sredstev je zahteven in dolgotrajen proces in zavedati se je treba, da je končni rok koriščenja leto 2023. Rekel je, da je dejansko stanje bistveno drugačno, saj konkretni podatki kažejo, da je v tem trenutku od 3,06 milijarde razpoložljivih sredstev 2,6 milijarde že dodeljenih posredniškim organom oziroma ministrstvom, in da je potrjenih operacij oziroma sklenjenih pogodb za 2,1 milijarde. Izplačil iz državne blagajne za že končane operacije oziroma projekte je za 0,8 milijarde in za 0,7 milijarde posredovanih zahtevkov Evropski komisiji za povračilo Sloveniji. Poleg tega moramo vedeti, da je vsebina koriščenja evropskih sredstev določena v Operativnem programu, ki ga je sprejelo več zainteresiranih deležnikov. Poznati pa bi morali tudi leta 2017 sprejeto Strategijo razvoja Slovenije 2030, je še dodal dr. Purič.

V pogovoru s poslancem Bogovičem nas je najbolj zanimal projekt Pametne vasi, ki sta ga v Evropskem parlamentu spodbudila in načrtovala ravno Franc Bogovič in njegov poslanski kolega, Madžar Szanyi. Projekt predvideva celovit pristop k razvoju podeželja – moderne tehnologije, nove poslovne koncepte, socialne inovacije, širokopasovne povezave, razvoj turizma in socialne projekte – pri vseh dejavnostih bo v ospredju človek. Za delo na projektu Pametne vasi, ki ga Bogovič že predstavlja v zainteresiranih krajih po Sloveniji, je poslanec dobil zelo ugledno priznanje, t.i. »bruseljski oskar« kot najboljši in najbolj aktiven izmed 751 poslancev v letu 2018 na področju raziskav in razvoja. S sogovornikom smo se dotaknili tudi zelo občutljive teme, ki je razdvojila politike po Evropi – kaj je to zaščita evropskega načina življenja. Idejo je posredovala nova evropska komisarka von der Leynova. Ne gre za neko ksenofobijo in predsodke pred tujimi kulturami priseljencev, je rekel poslanec, pač pa za spodbujanje temeljnih vrednot krščansko judovske evropske zgodovine kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Te vrednote so skupne vsem državam članicam.

Na pogovornem večeru smo veliko izvedeli o delovanju in problemih Evropske unije in o prizadevanjih maloštevilnih slovenskih poslancev, ki se skupaj trudijo, da bi bili prepoznavni v evropskih institucijah in da bi veliko koristnega naredili za našo Slovenijo. Žal ni pravega stika in povezovanja s slovensko vlado, pa tudi v medijih skoraj ne beremo, kaj v Združeni Evropi počno slovenski evropski poslanci. Trenutno nam preostane samo to, da redno prebiramo njihove spletne strani, kjer se lahko sproti poučimo o njihovem delu. Zato je velika škoda, da Preddvorčani niste bolje izkoristili prisotnosti evropskega poslanca med nami.

Ivka Sodnik

Fotografije: osebni arhiv župana Roka Robleka