V petek, 3. junija 2022 smo se z devetimi mlajšimi planinci podali na naš tradicionalni, že 10. Mini tabor v Hudičevem borštu.
Med vzponom nas je ujela ploha, a otrok to ni motilo - ko smo vedrili pod smrekovimi krošnjami, so bili celo navdušeni.

V zavetišču Planinskega društva Preddvor nas je kot vedno s toplim čajem pričakal oskrbnik Rajko, ki je nato nadobudneže poučil o pripravi na turo, o varni hoji v gorah in o planinskem bontonu. Brez palačink seveda tudi tokrat ni šlo, potem ko so dekleta sodelovala pri pripravi mase, jih je spekel že izkušeni planinski palačinkar Martin. Potem pa ogled lučk v dolini in veselje ob namestitvi v sobah. Otroški živ žav je neverjetno hitro utihnil.

Zjutraj je bil čas za raziskovanje okolice zavetišča in igro, spustili smo se do helidroma, pri studencu pa si priskrbeli nove zaloge vode za na pot.  Poslovili smo se od Rajka, zbrano in previdno smo krenili proti Javorovemu vrhu ter naprej proti Jakobu. Občudovali smo lepe razglede, strma pobočja, mravljišča, potipali nežne iglice macesnov... Žal pa nesreča kljub vsej previdnosti ne počiva. Tokrat se je v obliki spolzke korenine malce nad Jakobom nastavila Niku, ki je ob padcu poškodoval roko. Ob pomoči Janeza iz PD Preddvor je pogumni fantič našo pustolovščino predčasno zaključil, ostali pa smo srečno, pa vendarle - kljub sladolednemu presenečenju - z grenkim priokusom, sklenili planinski podvig. Vseeno pa mislim in upam, da bodo otroci svojo prvo noč v gozdičku, ki ga vsak dan gledamo iz doline, pa seveda dooolgo pot sestopa, ki jih je krepila v vztrajnosti in potrpežljivosti, ohranili v lepem spominu.

Hvala Planinskemu društvu Preddvor, ker nas vsako leto gostoljubno sprejme v »Boštku«, še posebej Rajku za sodelovanje pri izvedbi tabora in Janezu za pomoč, ko smo jo rabili. Učiteljici Romani hvala za spremstvo, Martinu pa za palačinke in družbo. Hvala tudi vsem mladim junakom in junakinjam, ki so bili – kot pravi Rajko – zares super pridna ekipa.

Petra Lombar Premru