16. junij 2022

Nevihtno nebo, prevrnjeni stoli in zguban prt na mizi so nas odvrnili od namena, da zaključno študijsko bralno druženje preživimo v Bio parku Nivo Žalec. Pod soncem in v senci dreves smo si obetali luštno popoldne. A smo ga potem preživeli pod streho ljudske univerze, vreme pa pustili zunaj.

Na zadnjem druženju to sezono smo si pripovedovali ljube pesmi. Kot bi smeli reči, da smo jih napisali sami, tako ljube. Sonet 130 Willama Shakespeara, stara rudarska pesem, pesem za spodbudo, kar nekaj pa je bilo izpovednih, avtorskih pesmi. Septembra se obeta knjižica avtorskih pesmi in krajših tekstov naših članov. Zaradi pesmi, ki so nas navdušile. Zaradi iskrenosti. Zaradi rime ali zaradi tega, ker rime ni.

Nova druženja začnemo v jeseni. Obeta se branje na temo sožitja med starejšimi in mlajšimi, zgodbe starejših, osamljenih in tudi kaj navdihujočega. Ne bom rekla, da nas je v to smer branja pritegnila Ninna Kozorog s svojo knjigo Le Vida, a nas pravzaprav je. Koliko osamljenih in pomoči potrebnih starejših ljudi je med nami …

Ko smo odhajali, se je veter potuhnil, nebo je bilo oprano, ceste zelene, veje dreves pa slečene.

Lahko se nam pridružite jeseni.

Irena Štusej