V sredo, 27. januarja 2016, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo strokovno predavanje o tržaškem Krasu. Predavala je popotnica Breda Stele, ki se je s tem območjem srečala po naključju, a jo je tako prevzelo, da ga raziskuje že nekaj let. Prevzela in očarala jo je klenost tamkajšnjega slovenskega življa in njihova poudarjena narodna zavest. Proučuje območje od Timava do zaledja Trsta. Večkrat ga je prehodila, se povezovala z ljudmi in se poglobila v strokovno literaturo. Odkrila je domala neznane dimenzije tega po krivici spregledanega slovenstva. Sklenila je, da bo svoja spoznanja posredovala vedoželjnim Slovencem v matični domovini.

V predavanju smo izvedeli, da je frankovski kralj Karel Veliki z Rižansko listino 804. leta dovolil naselitev Slovanom na območju »zelene Istre« ter ob morju med Štivanom in Trstom. S to naselitvijo pa so Slovani kot klin prekinili strnjeno naseljenost romanskega prebivalstva, zaradi česar jih že več kot 13 stoletij odrivajo proč, v notranjost. Za stvar narodnega ponosa lahko štejemo, da so bili slovenski potapljači iz Kontovela tako cenjeni, da so sodelovali pri gradnji Sueškega prekopa. Predavateljica nam je postregla še s številnimi presenetljivimi podatki: leta 1607 je v Devinu živel duhovnik, ki se je naučil slovensko in napisal prvi italijansko-slovenski slovar; v letih 1756–1764 je Marija Terezija na Dunaj povabila tržaške prodajalke kruha oz. krušarice, da so dunajske peke naučile svoje obrti, tj. peke big; v drugi polovici 19. stoletja so Slovenci dobili prve umetne pristane in si nabavili prave ribiške čolne (prej so za ribolov uporabljali primitivna plovila oz. drevake, imenovane čupa). Predstavljen je bil tudi edinstven slovenski način lova na tune, pojasnjeni domala neznani izrazi šavornant, peškadorka, okoličanska milica. To je le nekaj poudarkov zanimivega predavanja, ki je bilo izvedeno v upanju, da se bo zavest o pomenu Slovencev na tržaškem Krasu uveljavila in razširila.