Čebelarstvo poleg čebeljih izdelkov prispeva tudi ekosistemske storitve, kot je opraševanje cvetov. To je pomembno za zagotavljanje prehranske varnosti, saj se le iz oprašenih cvetov razvijejo plodovi, ki jih uporabljamo za prehrano. Od oprašitve odvisne gojene rastline prispevajo velik del hranilnih snovi v humani prehrani. Med rastline, ki so odvisne od opraševanja uvrščamo sadje, zelenjavo, oreščke in stročnice.

Število opraševalcev v svetovnem merilu upada. To postaja skrb vzbujajoče dejstvo, saj imajo opraševalci ključno vlogo pri proizvodnji hrane. Globalno je 35 % pridelane hrane odvisne od opravljenega dela opraševalcev. Od tega je kar 40 % živil, ki zagotavljajo za organizem nujno potrebna hranila. To so vitamin A in vitamin C, minerali, antioksidanti in prehranska vlaknina. Te snovi v organizem v največji meri vnašamo z uživanjem sadja in zelenjave. Hkrati je od opraševalcev odvisno tudi ohranjanje biodiverzitete divje rastočih rastlin. Ohranjanje biodiverzitete zunaj kmetijskega sektorja je pomembno, saj vpliva na ugodnejšo sestavo prsti, vodni krog, krogotok hranil v okolju, zmanjšuje nekontrolirano širjenje škodljivcev in blaži podnebne spremembe. Število opraševalcev se zmanjšuje zaradi spreminjanja in degradacije okolja, intenzivnega kmetijstva ter uporabe pesticidov in vsesplošnega onesnaženja. Padajoče število opraševalcev predstavlja enega izmed faktorjev tveganja za nezadostno preskrbo s hrano za vedno večje število prebivalcev. Uspešna oprašitev omogoča večji pridelek, ne da bi bilo potrebno za to nameniti večje zemljišče. Strateško nameščanje čebeljih panjev je v tem pogledu dobra rešitev. V raziskavi, ki so jo izvedli Sillman in sodelavci (2021), so ugotovili, da je pridelek oljne ogrščice za 11 % večji na zemljiščih, kjer sta na hektar posevka postavljena dva čebelja panja.