V torek, 19. marca 2019, je v Občinski knjižnici Prebold o svojem kolesarskem popotovanju po Islandiji predavala domačinka Mojca Hribernik. V uvodu je povedala, da jo je Islandija, dežela ognja in ledu, že dolgo privlačila in končno se je odločila za dvotedensko kolesarsko potovanje. Večinoma je kolesarila po cesti številka 1, ki obkroža celoten otok in je skoraj v celoti asfaltirana. Prekolesarila je nekaj več kot 1300 km, del poti pa je opravila tudi z avtobusom oz. kombijem. Kolesarjenje sta pogosto spremljala dež in veter. Veter je bil občasno tako močan, da se ni dalo kolesariti. Noči je preživljala zavita v spalno vrečo v šotoru. Kampi na Islandiji so prilagojeni vremenskim razmeram tako, da imajo večinoma zaprt prostor, kjer se da v miru jesti, ponekod imajo celo kuhinje. Prav tako imajo prostore, kjer je mogoče posušiti mokra oblačila in opremo. Čeprav vremenske razmere niso bile najbolj ugodne za kolesarjenje, je doživela občudovanja vredno naravo: številni vulkanski pojavi se prepletajo z ogromnimi ledeniki, ki ponekod segajo vse do morja. Nič nenavadnega pa ni, če sredi poletja pade sneg.

Dežela je po površini velika za pet Slovenij, vendar ima le nekaj več prebivalcev kot Ljubljana. Ima pa ogromno naravnih lepot. Islandija je vulkanskega izvora. Nastala oz. bolje rečeno še nastaja na stiku severnoameriške in evrazijske tektonske plošče, ki se razmikata, tako da se otok povečuje. Z geološkega vidika je del Islandije v Evropi, drugi del pa v Severni Ameriki. Kolesariti in hoditi po območju med dvema celinama je imenitno doživetje. 

Na območju gejzirjev je bilo izjemno zanimivo opazovati izbruhe vroče vode in pare. Islandija je bogata z geotermalno energijo. Vroče vode je ogromno, z njo ogrevajo hiše, rastlinjake, bazene, ponekod tudi pločnike in ceste. Zanimivost te vode pa je, da smrdi po žveplu, vendar je čista in primerna za pitje. Poleg geotermalne energije, ki jo uporabljajo tudi za proizvodnjo elektrike, imajo tudi ogromno hidroenergije in večina njihove elektrike je tega izvora. Islandija je tudi dežela slapov. Detifoss je najbolj vodnat slap v Evropi.

Posebno je tudi rastje. Gozda je zelo malo. Je pa dosti več tundre, ki se pohvali s številnimi rastlinskimi vrstami. Ponekod pa so območja brez rastja kot nekakšne hladne puščave. Islandija je raj za ljubitelje ptic, kitov, tjulnjev. Od kopenskih živali je največja avtohtona žival polarna lisica, ki jo je popotnica imela priliko videti. Imajo pa tudi severne jelene, ki so jih pripeljali iz sosednje Norveške.Islandija je izjemna dežela za vse ljubitelje narave.

Besedilo: Mojca Hribernik
Fotografije: Ivan Lipičnik