Dežela je po površini velika za pet Slovenij, vendar ima le nekaj več prebivalcev kot Ljubljana. Ima pa ogromno naravnih lepot. Islandija je vulkanskega izvora. Nastala oz. bolje rečeno še nastaja na stiku severnoameriške in evrazijske tektonske plošče, ki se razmikata, tako da se otok povečuje. Z geološkega vidika je del Islandije v Evropi, drugi del pa v Severni Ameriki. Kolesariti in hoditi po območju med dvema celinama je imenitno doživetje. 

Na območju gejzirjev je bilo izjemno zanimivo opazovati izbruhe vroče vode in pare. Islandija je bogata z geotermalno energijo. Vroče vode je ogromno, z njo ogrevajo hiše, rastlinjake, bazene, ponekod tudi pločnike in ceste. Zanimivost te vode pa je, da smrdi po žveplu, vendar je čista in primerna za pitje. Poleg geotermalne energije, ki jo uporabljajo tudi za proizvodnjo elektrike, imajo tudi ogromno hidroenergije in večina njihove elektrike je tega izvora. Islandija je tudi dežela slapov. Detifoss je najbolj vodnat slap v Evropi.

Posebno je tudi rastje. Gozda je zelo malo. Je pa dosti več tundre, ki se pohvali s številnimi rastlinskimi vrstami. Ponekod pa so območja brez rastja kot nekakšne hladne puščave. Islandija je raj za ljubitelje ptic, kitov, tjulnjev. Od kopenskih živali je največja avtohtona žival polarna lisica, ki jo je popotnica imela priliko videti. Imajo pa tudi severne jelene, ki so jih pripeljali iz sosednje Norveške.Islandija je izjemna dežela za vse ljubitelje narave.

Besedilo: Mojca Hribernik
Fotografije: Ivan Lipičnik