Diabetolog Damjan Justinek, dr. med., v Občinski knjižnici Prebold

V sredo, 19. junija 2024, smo v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju s Čebelarskim društvom Prebold prisluhnili predavanju in pogovoru o modernem pristopu k uporabi medu zlasti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Naš gost je bil cenjeni in priljubljeni zdravnik Damjan Justinek, dr. med., specialist internist in diabetolog. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Čebelarskega društva Prebold Milan Gladek.

V predavanju smo izvedeli, da čebelji med nastane na dva načina. Prvi je nabiranje medu iz nektarja, ki ga čebele naberejo na cvetovih – travniški ali cvetlični med, ki ima višji glikemični indeks, hitreje preide v kri in bolj vpliva na raven sladkorja, zato je za bolnike manj priporočljiv. Drugi način pa je med iz izločkov drugih žuželk (listnih uši) – gozdni oziroma drevesni med, ki je za bolnike bolj priporočljiv in ima ob uporabi s polnozrnatim, rženim ali pirinim kruhom bistveno počasnejše prehajanje v kri in manj poviša glukozo v krvi. Priporočena količina je ena jušna žlica medu na dan, seveda pa jo je treba všteti v dnevni kalorijski vnos (10 % dnevnih kalorij). Med je tradicionalno živilo, znano že vsaj 15.000 let, uporabljali so ga Egipčani, Grki, Rimljani in seveda ljudstva na vzhodu (Indija, Kitajska), danes seveda tudi afriška ljudstva, prebivalci Severne in Južne Amerike, v skupni proizvodnji več kot milijon ton. »Zmotno in strokovno neutemeljeno je prepričanje, da medu sladkorni bolniki ne bi smeli uživati. Seveda je živilo, ki bi ob nenadzorovani uporabi poviševalo krvni sladkor, a glede na številne dobre učinke pri vseh ljudeh ga tudi pri osebah s sladkorno boleznijo ne bi smeli odklanjati,« je razkril predavatelj.

Skozi pogovor, ki ga je vodila knjižničarka mag. Lea Felicijan, pa so obiskovalci izvedeli, da nas med ščiti, uniči večino bakterij in virusov, tudi te, ki jih moderni antibiotiki ne morejo premagati. Koristen je za notranje organe (dihala, prebavila), dviguje našo odpornost, hkrati pa je odlična zaščita za rane na koži, ne glede na stopnjo gnojnega vnetja. »Čeprav v medicini dajemo prednost kostanjevemu medu, lahko rečemo, da je slovenski med brez izjeme zelo kakovosten in da je še posebno gozdni med večkrat nagrajen na svetovnih tekmovanjih kot najokusnejši,« je sklenil diabetolog Justinek.

Besedilo: Lea Felicijan

Fotografije: Dušan Žnidaršič