V Andražu nad Polzelo smo se že 11. zapovrstjo zbrali na spominski slovesnosti, na kateri smo se poklonili spominu na ameriške letalce, ki so pred 81 leti izgubili življenja v strmoglavljenju ameriškega bombnika B-17, tako imenovanega Leteča trdnjava, ki je 19. marca 1944 po uspešni nalogi napada ciljev v Avstriji zaradi poškodbe krila strmoglavil na Andraž nad Polzelo.

Življenje je izgubilo osem članov posadke, dva pa sta konec vojne po nemškem zajetju pričakala v ujetništvu. Na dan, ki je bil usoden za ameriški bombnik, ki so ga člani posadke poimenovali Dark eyes, je ameriška zavezniška vojska v zrak poslala kar 234 bombnikov in več kot sto lovskih letal za spremstvo.

Uvodoma je zbrane pozdravil Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Med drugim je povedal,  da je bila ameriška posadka bombnika B-17 mlada, saj so bili fantje stari komaj od 21 do 25 let. Kljub mladosti je bila posadka izkušena, saj je imela za seboj več kot 20 bojnih poletov. "Kot vsi mladi fantje so sanjali o srečni prihodnosti, verjeli so v lepši jutri, v spominih so se vračali k svojim najdražjim v domovino. Z njimi so jih povezovala nešteta pisma in misli, ki so pregnale še tako težke trenutke vojne vihre. Žal je prišel nesrečni 19. marec 1944, ko je bilo čutiti prihajajoči konec vojne. Takrat so morali dati svoja mlada življenja."

Zbrane je pozdravil generalmajor David B. Lyons, poveljnik 15. letalskih sil letalske baze Shaw iz Južne Karoline. Podrobno je opisal takratni let, ki se je končal tragično. Imenoval je vse člane posadke. Imena vseh umrlih članov posadke so vklesana na spominski plošči, ki so jo postavili leta 2014.  Po njegovih besedah vezi med Slovenijo in ZDA izvirajo iz skupnega boja proti tiraniji.

Slavnostni govornik je bil Borut Sajovic, minister za obrambo. Izpostavil je pomen zavezništva, sodelovanja in prijateljstva. Dejal je, da živimo v viharnih časih, ko se nekateri sprašujejo o pomenu zavezništva in pripadnosti Evropski uniji. »Biti ponosen, enakovreden član najstarejšega, največjega in najmočnejšega zavezništva na svetu je pomembno dejstvo in sporočilo,« je še dejal in opozoril na pomen sodelovanja danes. Poudaril je, da je treba vse, kar prispeva  h kolektivni varnosti, nadaljevati in krepiti. Nagovor je pred dnevom upora proti okupatorju sklenil z verzom pesnika Iga Grudna:

»Naj kdor koli kdaj te vpraša,
kdo živi na zemlji tej,
vedi: zemlja ta je naša,
tvoji dedi spijo v njej,
zanjo bori se naprej!«

Andraž nad Polzelo je postal simbol prijateljstva in zavezništva med dvema narodoma in državama, ki sta se pred osemdesetimi leti skupaj bojevala proti fašizmu in nacizmu. S pomnjenjem in negovanjem spomina na vse, ki so gradili lepši svet, želijo doseči, da se okrutnosti, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in se dogajajo med vsako vojno, ne bi več ponovile.

Ob zaključku slovesnosti sta minister za obrambo Republike Slovenije in generalmajor Združenih držav Amerike pred spominsko obeležje položila venca. Molitev za ameriške letalce in vse, ki se niso vrnili, je opravila pastoralna asistentka Vojaškega vikariata Slovenske vojske Nina Dobrajc. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jolanda Železnik, je nastopil citrar Peter Napret. Sodeloval je Policijski orkester ter praporščaki društev, združenj in organizacij. Tudi tokrat je Lidija Praprotnik s svojo izkušenostjo in perfekcionizmom poskrbela za popolno in brezhibno izvedbo dogodka, ki zahteva visok državni protokol.

Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, se je slovesnosti udeležilo veliko obiskovalcev. Med gosti, ki so prišli na slovesnost, je bila tudi odpravnica poslov ameriškega veleposlaništva v Ljubljani Melania Arreaga.

Z ekipo ljudi, katerim se je župan v svojem nagovoru zahvalil, je bil tudi letošnji dan slovensko-ameriškega prijateljstva dogodek, ki odmeva. Hvala vsem, ki ste dodali svoj kamenček v mozaik dneva slovensko-ameriškega prijateljstva. Na svidenje ob letu osorej.

Jolanda Železnik