težko je najti.

Ko vidiš težavo,

poiščeš rešitev pravo.

Najdeš pravo pot,

da vsak razpre svoja krila

in za to ne potrebuješ plačila.

(Loriana Turnšek)

Živimo v času, ko so vse manj cenjene vrednote, kot so solidarnost, razumevanje, sočutje in dobrodelnost. Vendar nekateri še živijo za pomoč sočloveku. To so prostovoljci. Njihova želja je namreč spremeniti svet na bolje, njihovo delo pa je usmerjeno k boljši kakovosti življenja tistih, ki jim to ni dano. Ob delu osebnostno rastejo in si pridobivajo nove izkušnje. Prostovoljstvo je dejavnost, izkazovanje dobrih del, ne da bi v zameno zahtevali plačilo. Je priložnost za učenje empatije, sposobnosti, ki se je otroci naučimo od svojih staršev. Je srčnost, pri kateri prepoznavamo občutke v sebi in drugih, se vživljamo v položaj drugega, pozorno poslušamo druge in spoštujemo različnost.

Vse to in še več izkazujejo številni prostovoljci v naši neposredni bližini. Zato smo se mladi dopisniki OŠ Polzela odločili, da njihovo pomembno delo predstavimo tudi drugim.

Marija Kronovšek, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, pravi, da je prostovoljstvo zanjo dejanje, ki izhaja iz srca in želje, da bi nekomu pomagal in mu tako olajšal vsaj kakšno drobno stisko. »Zato sem pred nekaj leti z veseljem priskočila na pomoč Krajevni organizaciji Rdečega križa Polzela. Sodelujem predvsem pri sortiranju (po številkah, spolu in letnem času) in delitvi otroških oblačil, ki jih predsednica RK Olga Hočevar pripelje iz butika z rabljenimi oblačili. Pogosto jih je tako veliko, da z njimi napolnim prostor svoje knjižnice, ki jo imam v kleti. Najprej jih razdelimo glede na potrebe v domači občini, spremljamo in pomagamo družinam z malimi otroki v Iskrici Nedeljskega, zbirali smo že večje količine oblačil za otroke zunaj naših meja, na primer za Hrvaško, Bosno, Makedonijo, Turčijo itd. Nekaterim pošiljamo redno oblačila tudi po pošti. Biti prostovoljec mi pomeni uresničevanje vrednot, ki jih sama cenim, in veselje, če s svojim (četudi skromnim) prispevkom prinesem v družino svetle trenutke. Ko vidiš iskre hvaležnosti v očeh staršev ali otrok, sta poplačana ves čas in trud.«

S prostovoljstvom se nekateri začnejo ukvarjati že zelo zgodaj. Majda Pur, ki zagotovo velja za srce prostovoljstva na OŠ Polzela, pravi, da v sklopu interesne dejavnosti prostovoljstvo že deveto leto zapored sodeluje z učenci,   »ki jim je všeč svet, v katerem smo ljudje povezani in si med seboj pomagamo. Že na začetku izvajanja različnega prostovoljnega dela smo ugotovili, da osebno pridobimo veliko več, kot vložimo - ko dajemo, tudi dobimo, delimo, izmenjujemo, skrbimo za drugega. Plačilo je nasmeh, iskrica v očeh, topel objem, boljša ocena … Prostovoljsko delo ima pozitivne učinke na osebnostno rast in razvoj prostovoljca, saj prek pomoči drugemu dobi občutek osebne vrednosti in sposobnost prevzemanja odgovornosti. Prostovoljstvo je tudi priložnost za učenje empatije - empatija je inteligenca srca in nas vodi v prepoznavanje občutkov v sebi in drugih, vživljanje v položaj drugega, pozorno poslušanje drugih in spoštovanje različnosti.«

Ena izmed takšnih prostovoljk je tudi učenka OŠ Polzela Neja Jankovič, ki pravi, da je prostovoljka, ker ima zelo rada otroke in jo druženje z njimi zelo veseli. Veseli pa jo tudi to, da jim lahko pomaga pri nalogah in se z njimi igra. »Otrokom pomagam pri nalogah, ki jim ne gredo (npr. seštevanje, odštevanje …). Hkrati pa je to zame preizkušnja, da vidim, ali jim znam pomagati tako, da sami pridejo do rešitve. Pomagam jim streči tudi kosilo in z njimi hodim po dodatne obroke, berem knjižice … Vedno se mi vse povrne z njihovimi objemčki.«

Majda Pur nam je zaupala, kaj vse počnejo mladi prostovoljci na OŠ Polzela: »Mesečno praznujemo rojstne dni s starostniki v Domu upokojencev Polzela, zanje pripravimo voščilnice, darilca ter pripravimo kulturni program. Starostnike obdarimo tudi ob različnih priložnostih, npr. novo leto, valentinovo, osmi marec, dan mučenikov, obiščemo jih preoblečeni v pustne šeme … Prostovoljci svoj prosti čas preživijo v oddelkih podaljšanega bivanja, kjer mlajšim pomagajo pri učenju, pisanju domačih nalog ali se z njimi igrajo. Skozi vse šolsko leto zbiramo hrano za živali, zamaške, z reciklažo skrbimo za okolje (rabljene baterije, papir …), organiziramo bazar Zate odpad, zame zaklad, kjer menjujemo rabljena oblačila, obutev, igrače, knjige. Z organizacijo bazarja želimo spodbuditi sodelovanje, pomoč in odnos do rabljenih stvari ter skrb za varovanje okolja, po drugi strani pa z organizacijo bazarja rušimo tabuje o rabljenih oblačilih. Stvari, ki na bazarju ne najdejo novih lastnikov, predamo organizaciji Rdeči križ.«

Izjemen čut za sočloveka ima tudi šolska psihologinja Katja Čeh, za katero je prostovoljstvo širjenje dobre volje, dobrih odnosov in povezanosti. »Občutek imam, da se bo s tem, ko nekaj prispevam za družbo, morda nekoč, če bi potrebovala pomoč, tam nekje našel kdo, ki bi mi ponudil roko. V šoli pomagam otrokom in družinam pri pridobivanju možnosti letovanj, šolskih potrebščin, daril, oblačil. V preteklosti sem kot prostovoljka sodelovala na taborih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter svetovala mladim v sklopu programa To sem jaz.«

Učiteljica biologije Andreja Starman je na OŠ Polzela hkrati tudi mentorica učencem, ki obiskujejo prvo pomoč. Za prostovoljstvo pravi, da je to način pomoči drugim brez plačila. To jo bogati, hkrati pridobiva nove izkušnje. Vsem, ki bi se znašli na točki, ko bi se odločali o tem, ali bodo nekomu pomagali ali ne, bo gotovo koristil njen nasvet: »Vsak mora pomagati po svojih najboljših močeh in s tem tudi izboljšati kakovost življenja v nesreči.«  Tudi učenka Nina Miklič, ki je v tem šolskem letu marljivo obiskovala prvo pomoč, je prepričana, da je ponesrečencu treba pomagati, saj mu lahko morda prav ti rešiš življenje.

Knjižničarka Alja Bratuša meni, da je prostovoljstvo že to, da narediš nekaj dobrega za nekoga drugega ali pa nekomu polepšaš dan, mu pomagaš v stiski.  Zase pravi, da pomaga sodelavcem in prijateljem, pomaga organizirati akcije za zbiranje dobrodelnih prispevkov in daril, tudi za otroke v stiski. In ker ima rada živali, pomaga tudi pri zbiranju hrane za živali. Prav gospe Alji pa gre pripisati zasluge, da je vse več zaposlenih na OŠ Polzela vključenih tudi v projekt Dobra vila (vodja projekta je Liza Hočevar).

Prostovoljno delo je pomembno, ker omogoča izkustveno učenje odgovornosti, pri otrocih pa razvija empatijo, solidarno vedenje in odzivanje na aktualna družbena dogajanja.  Pomembno pa je, da ni srečen samo tisti, ki mu pomagamo, ampak da zadovoljstvo občuti tudi prostovoljec.

Mladi dopisniki smo prepričani, da so prav vsi naši sogovorci zares pravi prostovoljci.  

Prispevek so pripravili mladi dopisniki OŠ Polzela (Ajda Čremožnik, Loriana Turnšek, Nina Miklič, Manca Jazbec, Larisa Turnšek, Lara Hrašar in Mark Verdev) z mentorico Karmen Zupanc.

Olga Hočevar

Vir: Arhiv OŠ Polzela