Namesto delavnice Do zdravja z naravo v medgeneracijskem centru smo se o zdravilnih rastlinah in vrtninah, jedilnih in okrasnih grmičkih, rožah in drevju učili v naravi, na vrtu naše mentorice Cvetke Mastnak Čulk in njenega moža Andreja.

Čudili smo se njunemu ogromnemu vrtu, ki ga okrog in okrog obrobljajo grmi lešnikov, strmeli smo tudi v neskončne ročno obdelane vrste, ki so tekle po dolžini ter jim skoraj ni bilo videti konca. V vsaki vrsti so se menjavale najrazličnejše zdravilne rastline, okrasne rastline in grmički. Najlepše pa so bile potonika in vrtnice, od katerih je opojno dišalo. Grmički so bili polni ribeza, kosmulj in aronije. Premišljevali smo o teh dolgih vrstah brez vsakega plevela, o neskončnih urah sklanjanja in pletja, ko ti je uteha le biti v tišini, miru, na svežem zraku in se na koncu veseliti obilja sadežev.

Tudi drevesa so bila najrazličnejša. Ta drevesa nikoli ne dobijo nobenega škropiva, pa so vendarle tako lepa, da smo se morali dotakniti njihovih debel. Na sredini pa je bil velik pravokotni vrt, poln najrazličnejše zelenjave, skrbno obdelan, ki tudi ne pozna škropljenja in umetnih gnojil, a ima pravo kombinacijo rastlin, ki se medsebojno ščitijo pred škodljivci, zato so bile tudi jagode tako polne lepih rdečih sadežev, da so se kar povešale.

Polni vtisov smo postali ob idilični mizici na robu vrta, kjer smo se odžejali in posladkali z jagodami, a pogled nam je ves čas uhajal po prelepem vrtu. Čas je kar zdrvel mimo in zapustiti smo morali dobra lastnika in gostitelja, a njun vrt še dolgo ni zapustil naših misli.

Majda Mlakar