Na gradu Komenda je bila v petek, 12. julija 2024, premierna predstavitev še povsem sveže knjige z naslovom Življenje po njej. Domača avtorica Mateja Ocvirk Štrajhar je v njej predstavila resnično zgodbo o življenju, smrti, žalovanju in radosti. Z vsem tem je bil prežet tudi julijski večer, na katerem je v pogovoru z Janjo Urankar Berčon delila spomine in občutenja, s katerimi se je in se še vedno spoprijema ob izgubi svoje hčerke Enje. Verjetno do zdaj enega izmed najbolj čustvenih dogodkov v avli gradu Komenda, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička, sta z izbrano glasbeno spremljavo obogatila Matejin mož Boštjan in najstarejši sin Gal.

V knjigi zelo odkrito in pogumno spregovori o žalovanju in izgubi, s čimer bralcu omogoči vpogled v eno izmed največjih preizkušenj, s katero se lahko soočimo. Avtorica pripoveduje zgodbo o izgubi hčerke Enje, ki je zaradi kombinacije epileptičnega napada in tujka v grlu umrla pri komaj 14 mesecih starosti. Z iskrenim in pretresljivim zapisom opisuje svojo bolečino, jezo, krivdo, strah in obup, ki so jo preplavljali po nepojmljivi tragediji. Njeno žalovanje ne bo nikoli končano, pomembno pa je, da se je z njim naučila živeti. Pri tem so ji bili v veliko oporo njeni najbližji, s pomočjo katerih je našla nov smisel in upanje ter vero v življenje. Knjiga je namenjena tistim, ki so doživeli podobno izgubo ali bi radi razumeli, kaj čuti nekdo s to izkušnjo.

Usoden je bil 11. avgust

Mateja Ocvirk Štrajhar se je z izgubo prvič srečala v svoji rani mladosti. Ko je bila stara zgolj šest let, ji je umrla mama. Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli in gimnazijo v Celju. Odločila se je za poklic na področju vzgoje in izobraževanja. V času študija se je usmerila v specializacijo waldorfske pedagogike, kjer je spoznala bodočega moža Boštjana. Že od nekdaj je želela imeti veliko otrok. Otroške sanje so se ji začele uresničevati pred 13 leti, ko se je rodil Gal. Dve leti pozneje se jim je pridružil Oskar. Ko je postajal vedno bolj samostojen, sta se z Boštjanom odločila za tretjega otroka. Vse člane družine je leta 2017 razveselila deklica Enja. Bili so popolna družina do usodnega 11. avgusta 2018, ko se je Mateji podrl svet. Po mnogih mukah in nekaj letih ga je spet začela sestavljati nazaj. Temu sta med drugim pripomogla tudi skrb za Gala in Oskarja ter ljubezen do njiju. Veliko radosti sta v njihovo družino prinesla tudi Jaša in Izabela, ki sta se rodila po Enjini smrti.

Na poti žalovanja

Knjiga o izgubi je začela nastajati spontano, ko je Matejino telo obmolknilo in o vsej svoji bolečini nikakor ni zmogla govoriti na glas. Pisanje je bilo njena terapija. »Pred malo več kot letom in pol sem nato spoznala nekaj staršev, ki so se spoprijemali s podobnimi stiskami. Začutila sem, da bi z njimi delila svoje zapise, ki bi jim lahko pomagali na poti žalovanja. Takrat sem o smrti in žalovanju začela govoriti na glas,« je povedala avtorica, za katero je bila dodaten pretres v tem obdobju še smrt očeta, ki je zaradi raka na pljučih umrl približno leto dni po Enjini smrti. Kot ugotavlja v knjigi, se vsak z izgubo spopada na svoj način, a imajo vsi nekaj skupnih značilnosti. »Pomembno je, da smo pri žalovanju sočutni do sebe ter da sprejemamo vsa občutja in njihove faze. Seveda pa pri tem ni pravil.« Ocvirk Štrajharjevi so prodali hišo v Taboru in se preselili na Matejino rodno Polzelo ter začeli znova, a ne brez Enje, ta bo v njihovih srcih in spominih ostala za vedno.

Špela Ožir