Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga zaznamujemo 7. aprila, je bil posvečen trenutno najaktualnejši javnozdravstveni temi: kako naš svet po kovidni krizi vrniti v sprejemljive tirnice življenja tako, da bo pravičnejši za vse ter da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje, kot posamezniki in družba. Ob tej priložnosti smo preverili, kako zdravi smo občani Polzele. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) namreč vsako leto pripravi statistične podatke o zdravju za vseh 212 slovenskih občin.

Glede na državno povprečje so spodbudni podatki glede odzivnosti občanov Občine Polzela v presejalnih programih, a glede na to, da gre za dejavnosti, ki lahko marsikomu rešijo življenje, bi morali biti odstotki še bistveno višji. Odzivnost v Programu Svit (presejanju za raka debelega črevesa in danke) je bila v Občini Polzela 68,9 odstotka, na ravni celotne Slovenije 64,6 odstotka. Presejanost v Programu Zora (presejanju za raka materničnega vratu) je bila pri nas 77,5 odstotka, medtem ko na ravni celotne Slovenije 71,7 odstotka.

Več bolniške odsotnosti

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v Občini Polzela je glede na podatke v študiji, ki je bila objavljena aprila lani, trajala povprečno 18,3 koledarskega dne na leto, v Sloveniji 16,4 dne. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila med Polzelani 2,3 na tisoč prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji 2,1. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 2,4 na tisoč, v Sloveniji kar 6,5. Delež ljudi, ki so prejemali zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen prav tako.

Nadpovprečno samomorov

Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 24 na sto tisoč  prebivalcev, v Sloveniji 19. Nad slovenskim povprečjem je Občina Polzela prav tako glede deleža uporabnikov marihuane ali hašiša, starih od 15 do 64 let. Glede na Nacionalno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje leta 2018, kaže, da je omenjeni drogi vsaj enkrat v življenju poizkusilo 27,7 odstotka občanov, medtem ko na ravni savinjske statistične regije le nekaj več kot 15 odstotkov. Podatek za državo znaša 20,7 odstotka. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v prometnih nesrečah je bila 1,7 na tisoč prebivalcev, v Sloveniji 1,4. Delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.

Špela Ožir