Psi so najboljši človekovi prijatelji, zato z njimi ravnajmo odgovorno. Na sprehodih jih vodimo na povodcih in pazimo, da za njimi počistimo pasje iztrebke. Pri pobiranju iztrebkov ne gre le za estetski, ampak tudi za zdravstveni, veterinarski in okoljevarstveni vidik.

»Redno pospravljanje iztrebkov za svojimi živalmi spada med osnovne higienske ukrepe, da preprečimo morebitno širjenje okužb med ljudmi in živalmi,« je pojasnila Saša Hrušovar Podpečan, dr. vet. med., iz Veterinarske postaje Žalec in podrobneje predstavila notranje zajedavce hišnih ljubljenčkov in zoonoze, ki ogrožajo tudi človeka in lahko povzročijo precej nevarna zdravstvena stanja.

Foto: Saša Hrušovar Podpečan 

Notranji zajedavci so organizmi, ki zajedajo določene organe svojih gostiteljev in pri tem povzročajo zdravstvene težave. Največje težave imajo praviloma mladiči naših hišnih ljubljencev in oslabeli organizmi, na primer starejše ali obolele živali.

Zoonoze so bolezni, ki se prenesejo z živali na človeka, ki nato oboli. Zoonoze povzročajo tudi nekateri notranji zajedavci psov in mačk.

Črevesne gliste so paraziti, ki naseljujejo črevesje, lahko pa se preko krvnega obtoka naselijo tudi v drugih notranjih organih, kot so pljuča in srce. Jajčeca glist pridejo v okolje z iztrebki, kjer se razvijejo v ličinke. S ponovnim zaužitjem iztrebka, okužene vode ali z lizanjem tal se žival ali človek okužita. Manjše število ličink ne predstavlja večjih zdravstvenih težav, medtem ko številčnejša populacija lahko naredi hudo škodo. Najpogostejše črevesne gliste pri psih in mačkah so Toxocara canis, Toxocara cati, Toxascaris leonina, Ancylostoma caninum, Uncinaria stenocephala, Trichuris vulpis.

Pljučne gliste so parazitarni organizmi, ki naseljujejo pljuča in lahko povzročajo kašelj, izcedek iz nosu, pljučnice ter motnje v strjevanju krvi. Najpogostejši predstavniki pri psih in mačkah so Angiostrongylus vasorum, Capillaria aerophilla,Aelustrongylus abstrusus. V srcu se lahko naseli srčna glista Dirofilaria immitis, ki pa potrebuje prenašalca bolezni – komarja.

Trakulje pa za svoj razvoj potrebujejo vmesnega gostitelja in vedno naseljujejo le črevo. Odrasli paraziti, ki so pripeti na črevesni sluznici, se razmnožujejo z odrivki, razplodnimi enotami, ki jih lahko opazimo okoli črevesne odprtine živali. Od tam se odložijo v okolje ali pa jo žival ponovno zaužije z lizanjem. Psi, mačke in ljudje se lahko okužijo s trakuljo Dipylidium caninum, če pojedo okuženo bolho, ki jo prenaša. Paraziti iz družine Teniae spp. prihajajo v organizme psov in mačk z zaužitjem drobovine kuncev in miši, človek pa se okuži z nezadostno toplotno obdelanim mesom prašiča ali goveda. S pasjo trakuljo Echinococcus granulosus se lahko ljudje okužimo z uživanjem jajčec, ki jih z iztrebki izločajo psi, volkovi, lisice … Človek je vmesni gostitelj in v različnih organih, najpogosteje v jetrih, zrastejo ciste, ki so lahko velike tudi kot otroška glava, ob razlitju lahko povzročijo tudi smrt.

Zoonozne bolezni povzročajo tudi praživali iz rodu Giardia sp in Toxoplasma gondii. Okužimo se lahko preko nezadostno toplotno obdelanega mesa ali preko zelenjave, ki je okužena z mačjimi iztrebki in nezadostno oprana. Toxoplasma povzroča največ težav imunsko oslabelim organizmom in nosečnici oziroma plodu, drugače pa mine brez opaznih simptomov.

Občina Polzela je ob javnih površinah in ob sprehajalnih poteh že postavila več kot 15 košev za pasje iztrebke, nekaj dodatnih pa bo nameščenih v juliju. Za vzdrževanje in njihovo praznjenje skrbi Režijski obrat. Pomembno je, da lastniki tudi v domačem okolju ravnamo odgovorno in tovrstne odpadke odvržemo v zabojnik za mešane komunalne odpadke (zelene barve), in ne med organske odpadke.

Preprečevanje okužb z notranjimi paraziti je najboljša preventiva, zato je redno pospravljanje iztrebkov za živalmi nujno potrebno in tudi zapisano pravilo. Po veljavnem Odloku o javnem redu in miru v Občini Polzela, znaša globa za nepobran iztrebek 150 evrov.

Petra Siter

Foto: Pobiranje pasjih iztrebkov preprečuje zdravstvene težave ljudi in živali.