Letošnje kresovanje so v Občini Polzela  pripravili na več različnih lokacijah, že tradicionalno pa so večja kresova zagorela v Šeneku, kjer ga je pripravilo Društvo podeželske mladine Polzela in v Andražu v organizaciji Športnega društva Andraž nad Polzelo.

Seveda pa ne smemo pozabiti  na številne manjše kresove, ki so jih pripravili občani sami. Slednji imajo še kako velik pomen, saj povezujejo in utrjujejo sosedske vezi, ko se krajani družijo in veselijo, kar je posebej še posebej prav, saj je zato dandanes, upravičeno ali neopravičeno, premalo časa. Klub slabemu vremenu je bila dobra udeležba, predvsem mladih, v Šeneku pa so pripravili tudi bogat srečelov.

Na sliki: S kresovanja v Šeneku.                                                              

Tone Tavčer

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zakaj kresove med drugim postavljamo in kurimo ravno na dan pred 1. majem? O tem je etnolog dr. Jure Bogataj povedal:

»Kurjenje kresov na predvečer prvega maja ima svoj pomen. Praznovanje prvega maja kot delavskega praznika sega v leto 1890, ko so ga prvič praznovali po svetu in v Sloveniji. Praznik je imel izrazite politične poudarke in vsebine, tudi še od konca druge svetovne vojne.

Na svoje pravice pa delavci niso opozarjali le s shodi, govori, transparenti, ampak tudi s kurjenjem kresov na predvečer praznika. Torej bi lahko rekli, da je šlo za neke vrste vizualna opozorila, ki naj spomnijo na delavske pravice. Prvomajski kresovi so bili torej neke vrste komunikacijsko »orodje«, podobno kot so v času turških vpadov imeli izrazito varnostno-signalni značaj…«