V nedeljo, 14. septembra 2025, so se v Domu II. slovenskega tabora Žalec zbrali številni Spodnjesavinjčani, med njimi veliko občank in občanov Občine Polzela, ki so se prišli poklonit njegovi 40-letnici. Naš Dom že štiri desetletja odpira vrata umetnosti, piše izjemne zgodbe, združuje ljudi, ki jih navdihujejo različni odtenki kulture, in krepi kulturni utrip celotne doline.

Nit spomina smo tkale Jožica Ocvirk, Jolanda Železnik in Lidija Koceli. Pogovor, ki ga je vodila Nastija Močnik, je tekel sproščeno in humorno. Za glasbeno doživetje so poskrbeli solisti Andreja Zakonjšek Krt, Nataša Zupan, Primož Krt, Rok Šošter in Lovro Korošec ter pianistka Irena Kralj. Stoječe ovacije in aplavz, za katerega se je zdelo, da se ne bo končal, so orosili marsikatero oko na odru in med občinstvom. Pesem Savinjska dolina se je razpela med vse nas in enoglasno sklenila dogodek, ki ne bo pozabljen.

Praznovanje smo okronali s knjigo, ki smo jo izdali v počastitev jubileju in smo jo brezplačno razdelili obiskovalcem slovesnosti. Avtorji Nastija Močnik, Karmen Kreže, Uroš Govek in Jolanda Železnik smo skrbno zbrali veliko slikovnega gradiva in ga dopolnili z lastnim tekstom, pa tudi z mislimi in spomini tistih, ki se jih je Dom tako ali drugače dotaknil. K sodelovanju smo povabili člane takratnega gradbenega odbora, obiskovalce, nastopajoče, nekdanje zaposlene … Vsi povabljeni so se vabilu odzvali, tudi Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Predgovore smo prispevali Janko Kos, župan Občine Žalec, Marko Repnik, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, in Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice (MSK) Žalec.

Gradnja kulturnega doma je bila rezultat skupnih prizadevanj občanov, kulturnikov in lokalne skupnosti, nekdanje Občine Žalec, v sedemdesetih letih, ko se je z referendumskimi programi kultura postavila ob bok ključnim področjem razvoja občine. 14. septembra 1985 je kulturni dom v Žalcu odprl svoja vrata, s sodobno večnamensko dvorano in prostori za društva. V novem objektu je prostor našla tudi knjižnica, ki je do takrat delovala v skromnih prostorih v stanovanjskem bloku.

Slovesnost ob odprtju je bila mogočna, Dom pa je takoj postal osrednji prostor kulturnega dogajanja v dolini. Na začetku se je imenoval Kulturni dom Žalec, leta 1988, ob 120-letnici II. slovenskega tabora (ki je potekal v Žalcu leta 1968), pa se je preimenoval v Dom II. slovenskega tabora Žalec.

V desetletjih, ki so sledila, je Dom močno okrepil kulturni utrip Spodnje Savinjske doline. Na njegovem odru so gostovala vsa osrednja slovenska gledališča in številni ugledni glasbeni umetniki. Gledališki abonma je postal ena izmed osrednjih stalnic kulturne ponudbe v dolini. V Domu so se zvrstile tudi nepozabne operetne predstave, nadaljevanje tradicije, ki sega že v trideseta leta prejšnjega stoletja, ter številni koncerti. Tu so svoj dom dobila tudi kulturna društva, ki dotlej niso imela ustreznih prostorov za izvajanje osnovne dejavnosti in prirejanje dogodkov.

Prvih sedem let po odprtju je Dom upravljalo Delavsko-prosvetno društvo (DPD) Svoboda Žalec, leta 1992 pa ga je v upravljanje prevzel Zavod za kulturo Žalec, ki je program razširil in močno okrepil. Zavod je deloval do leta 2002, ko ga je nadomestil ZKŠT Žalec. ZKŠT Žalec kot osrednji javni zavod za kulturo v Občini Žalec skrbi in usklajuje pestro ponudbo prireditev v dvorani in avli. V letu se jih zvrsti več kot 200.

Tudi MSK Žalec, ki deluje v Domu II. slovenskega tabora Žalec, je z leti postala sodoben informacijsko-izobraževalni center in pomembna kulturna ustanova, ki povezuje vseh šest občin Spodnje Savinjske doline. Njena rast in razvoj dokazujeta, kako pomembna je bila odločitev, da se knjižnico umesti v središče kulturnega dogajanja. Knjižnica letno izvede številne prireditve tako v lastnih prostorih kot v dvorani ali avli Doma in pomembno prispeva k bogati kulturni ponudbi, hkrati pa z različnimi projekti za vse generacije promovira branje in krepi bralno pismenost. V Domu je več let delovala tudi območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) Žalec, preteklo leto pa je svoje prostore preselila v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.

Dom II. slovenskega tabora Žalec je bil in ostaja prostor srečevanja, druženja in izobraževanja. Tu se rojevajo mnoge ideje in pobude ter potekajo različni dogodki: festivali, literarni in pogovorni večeri, proslave ob občinskem prazniku in državnih praznikih, koncerti vseh zvrsti, sprejemi, protokolarni dogodki, šolske prireditve in mnogi drugi dogodki.

Z leti je Dom doživljal prenove in posodobitve. Med letoma 2015 in 2016 smo s prizidkom dobili prenovljeno in povečano avlo s sodobnimi, svetlimi in prijetnimi prostori. Avla je danes prizorišče več manjših prireditev, razstav, pogovornih večerov in protokolarnih dogodkov, v njej potekajo tudi krvodajalske akcije in sklepanja zakonskih zvez.

Ob 40-letnici smo se s hvaležnostjo spominjali vseh, ki so prispevali k nastanku in razvoju tega kulturnega hrama: od graditeljev, ustvarjalcev do številnih kulturnih društev in posameznikov, ki so Dom napolnili z vsebino. Njihova predanost do kulture je tisto, kar je omogočilo, da je Dom II. slovenskega tabora Žalec postal in ostal srce kulturnega življenja v dolini.

Palače kulture nimajo le velika mesta, ima jo tudi Žalec, ima jo Spodnja Savinjska dolina. To je velik privilegij, ki mu moramo namenjati vso svojo skrb in pozornost. Srečno, naš ponos, Dom II. slovenskega tabora Žalec, še mnogo, mnogo let.

Jolanda Železnik