Osrednja proslava Občine Polzela ob dnevu državnosti, prežeta z domoljubnostjo in posvečena 30-letnici samostojnosti naše države, je bila na kresni večer v parku Šenek na Polzeli. Slikovite oblike debel in krošenj, nenavadni listi in cvetovi ter vonj poletja so ustvarjali nepozaben ambient. Preplet besed in glasbe je ustvarjal prazničnost in slovesnost.
Uvodoma je zbrane pozdravil Jože Kužnik, župan Občine Polzela. Med drugim je povedal: »Tisti, ki se spomnimo teh dogodkov, še danes čutimo preplet čustev, ki so nas takrat preplavljala: veselje, srečo in ponos zavednih Slovencev je kalil strah pred vojno in nemiri ...  Prežeti z domovinskim ponosom smo utripali kot eno in vsi za eno: za samostojnost in neodvisnost Slovenije … A včasih se zdi, kot da imamo slab spomin in smo že pozabili, da pot do nje ni bila niti lahka niti kratka. Domoljubje, ki se kaže tudi v spoštovanju državnih simbolov, izgublja moč. Izgubljamo moč za ljubezen do domovine, ker se preveč ukvarjamo z nestrpnostjo. Preveč pozornosti vlagamo v to, česar nimamo, namesto v to, kar imamo. Preveč časa porabimo za ugotavljanje, česa kdo ni naredil, ob tem pa spregledamo, kaj je. Preveč energije porabljamo za obračunavanje po družbenih omrežjih. Za piko na i nas je razdelil še koronavirus … Čas je, da dojamemo, da smo vsi na isti ladji: levi, desni, srednji, cepljeni, necepljeni … Če ne bomo vsi veslali v isto smer, se bomo vrteli v krogu. Nikamor se ne bomo premaknili. In ne le to: če bomo vsi preveč veslali vsak v svojo smer, se lahko zgodi, da se bo ladja začela potapljati ... Torej, dragi vsi: niso lahka bremena, zato moramo imeti močna ramena. Zmogli bomo. Če smo znali stopiti skupaj v najbolj ključnih in kritičnih trenutkih, bomo znali vedno, če bomo to želeli. Naša mlada domovina zasluži častitljivo starost. Komaj je začela živeti. Leta, ki jih praznuje, so mlada za človeka, kaj šele za državo. Erupcija čustev izpred 30 let naj nas spomni, kako smo znali stopiti skupaj. Svoji državi smo znali reči da. V bran smo ji stopili z orožjem in besedami.«
Po uvodnem pozdravu je za srečo in mir v naši ljubi Sloveniji in po vsem svetu odprl pot v neskončnost neba 30 golobom, ki so simbolizirali 30 naših samostojnih let. Njihov gojitelj je Darko Šuster s Polzele, ljubitelj malih živali že od otroštva, ki nadaljuje družinsko tradicijo.
Osrednji govornik je bil mag. Matej Tonin, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za obrambo Republike Slovenije. Ozrl se je na dogodke, ki so spremljali osamosvojitev. Pozornost je namenil tudi tistim, ki so plačali najvišjo ceno. Dotaknil se je tudi koronavirusa, ki nas je precej razdelil. Navzoče je pozval, naj se cepijo, da bomo čim prej lahko spet normalno živeli. Ob tej priložnosti se je vpisal v protokolarno knjigo Občine Polzela.
Med gosti so bili še:
- poslanci v Državnem zboru: Lidija Ivanuša, Ljubo Žnidar in Aleksander Reberšek,
- častna občana: Konrad Brunšek in Niko Kač,
- podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič,
- svetnice in svetniki Občine Polzela ter župani sosednjih občin.
Kulturni program je bil dogodku primeren: žlahtna domoljubnost se je širila po parku Šenek. S petjem so nas navdušile Prav dobre (4). Soustvarjalec proslave je bil tudi orkester Kulturno-glasbenega društva Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl. Z likovnimi izdelki so ambient pod milim nebom dopolnili člani likovne sekcije KUD Polzela. Ivana, Estera in Iva so iz poletnega cvetja spletale venčke. Poseben pečat slovesnosti so dajali praporščaki, ki jim je poveljeval Kristjan Štancer iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta Celje.
Praznovanje 30 let države je nekaj, kar v nas sproža občutke, ki jih težko opišemo. Prepletajo se ponos, veselje, sreča in hvaležnost. Vsi ti občutki zagotovo spremljajo tudi učenke in učence Osnovne šole Polzela, ki so bili odlični vseh devet let. Imeli so to čast, da so ob tej priložnosti stopili na oder, pred vse nas, kjer jim je župan Jože Kužnik s simboličnim darilom sporočil, kako zelo ponosen je na mlado, ki stopa za nami.
Krošnje stoletnih dreves v parku Šenek so bile na poletni solsticij zavetje vsem, ki so prišli na proslavo, za katero je dovršen scenarij naredila Lidija Praprotnik, vodila pa sem jo Jolanda Železnik.
Verzi, ki jih je uglasbil Benjamin Ipavec, so bili naša popotnica, naš up, naše zavedanje, naša prošnja in naša hvaležnost: »Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj.«
Vse najlepše, draga Slovenija!
Jolanda Železnik