Z dnevom hmeljarjev v Sloveniji ohranjajo tradicijo slovenskega podeželja in del kulturne dediščine. Gre torej za slovenski praznik, ki ga v Občini Braslovče praznujejo že od leta 1962, in sicer vsak drugi konec tedna v avgustu. Tokratni, 63. dan hmeljarjev so praznovali na prireditvenem prostoru v Braslovčah, praznovanje pa so pripravili Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in Občina Braslovče.

Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor je kljub vročini pospremila velika množica ljudi. Na prireditvi so za eno leto imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso. Tako bo leto dni hmeljarski starešina Božo Kobold iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, hmeljska princesa pa je postala Urška Brinovec iz Podloga.

Mladi v sprevodu so prikazali stara hmeljarska opravila in običaje. Na čelu sprevoda so bili konjeniki Konjeniškega društva Mustang z Gomilskega, Laška godba in mažoretke. V uvodu so zbrane nagovorili predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Izidor Jelenc.

Že dopoldne so na slavnostni seji predstavili dela aktualnega hmeljarskega starešine Vinka Štormana iz Podloga in hmeljarske princese Anje Kupec Oset iz Sv. Lovrenca, specialist za hmeljarstvo Blaž Dimec pa je predstavil značilnosti letošnje letine hmelja.  

»V letu 2025 hmelj v Sloveniji prideluje 118 tržnih pridelovalcev na skupno 1603,1 hektarja, kar pomeni 41 hektarjev manj kot v preteklem letu. Struktura sort ostaja podobna kot v preteklih letih – največji delež površin še vedno zavzema sorta Aurora (39 %), sledita ji Celeia (34 %) in Bobek (10 %), medtem ko je Savinjski Golding zasajen na 8 % vseh hmeljišč. Druge sorte predstavljajo manjše deleže, a pomembno prispevajo k raznolikosti in odpornosti slovenskega hmeljarstva. Leto 2025 je tudi zaznamovano z neugodnimi vremenskimi razmerami. Prvo večje neurje s točo je konec maja prizadelo območje Začreta (Mestna občina Celje), kjer so bili poškodovani približno 4 hektarji hmeljišč. Še obsežnejše neurje s točo je 2. avgusta 2025 zajelo skoraj celotno Savinjsko dolino.«

Začetek obiranja hmelja je predviden v drugi polovici tega meseca, vendar je to opravilo, močno odvisno od nadaljnjega razvoja vremena.

Tone Tavčer