Nekatere študije kažejo, da približno 40 % nakupovalcev živil uporablja nakupovalne sezname, medtem ko druge študije kažejo, da jih sezname uporablja 61-67 %. 80 % izdelkov s seznama je bilo kupljenih. Vendar pa so našteti izdelki predstavljali le 40 % vseh kupljenih izdelkov. Uporaba nakupovalnih seznamov očitno vpliva na nakupovalno vedenje: „Pisni nakupovalni seznami znatno zmanjšajo povprečno porabo.“ Če je seznam sestavljen neposredno pred uporabo, je lahko organiziran po postavitvi trgovine (npr. zamrznjena živila so na seznamu razvrščena skupaj), da se čim bolj skrajša čas v trgovini. Predtiskani seznami so lahko podobno organizirani. Ron Garland in art Thomas sta leta 1998 proučevala uporabo nakupovalnih listkov  na Novi Zelandiji. Ugotovila sta: pisni nakupovalni seznami znatno zmanjšajo povprečno porabo; prisotnost otrok, ki spremljajo nakupovalca, znatno poveča porabo in čas, porabljen v trgovini. Čeprav trgovci na drobno ne morejo odvrniti kupcev od tega, da bi v trgovino prinesli pisni nakupovalni seznam, lahko kupce spodbudijo, da v trgovini preživijo več časa in da nakupujejo z nekom drugim, s čimer povečajo povprečno porabo.