Četrtek, 8. marec, je bil lep dan. Po hudem zimskem mrazu, obilici snega in zdolgočasenosti dolgih večerov, je posijalo sonce in nas toplo pobožalo ter naznanilo pomlad. 
Dan je bil lep tudi zaradi prazničnega občutja, ki ga ženske tega dne čutimo. Sodobnost, ki jo živimo, ni najbolj naklonjena  sporočilom tega pomembnega dne. Vsebine, ki jih 8. marec odstira s svojim obstojem, ne bi smele biti v ospredju zgolj v tednu, ko je praznik pred vrati, temveč vse leto. Žal so to najbrž zgolj iluzije. Res pa je, da smo Slovenke v primerjavi z mnogimi ženskami na svetu daleč spredaj  z doseženimi pravicami. A nas  to dejstvo ne sme uspavati. Marsikdaj se slišijo v javnosti izjave, ki ne sodijo v kontekst obče priznanih in uveljavljenih pravic. In ker od razmišljanj do javno obelodanjenih predlogov ni tako daleč, smo zapisale v voščilo, poleg lepih želja tudi, da želimo:

da ženske vztrajajo pri uresničevanju in ohranjanju priborjenih pravic,
da se odločno borijo za osebno dostojanstvo,
da se uprejo vsem oblikam nasilja in
da si prizadevajo za čim lepše in srečno življenje.

Starejše občanke, mame, ki so prišle po svoje šolarje, in mlade mamice vrtičkarjev, so bile vesele voščila in cvetja, pa  seveda tudi pozornosti.  Tudi nam, ki smo opozarjale na praznik, je bilo lepo.
8.marec je bil slovesen dan.