Župan Gregor Macedoni je na Varuha človekovih pravic RS in Pravno mrežo za varstvo demokracije naslovil odprto pismo z naslovom Bomo ščitili otroke in žrtve ali neodgovorne posameznike? po tem, ko je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki omogoča izvršbo neplačanih glob za ponavljajoče se prekrške tudi na denarno socialno pomoč. V pismu pobudnikom ustavne presoje izpostavlja vprašanje glede zagotavljanja zaščite pravic otrok in žrtev v enaki meri, kot to velja za neodgovorne posameznike, ki s ponavljajočimi prekrški ogrožajo varnost. Od naslovnikov zahteva jasen odgovor, kako bodo v takšnih primerih zaščitene pravice otrok, varnost ljudi in temeljne vrednote pravne države.

V odprtem pismu župan pojasnjuje, da se 8. člen zakona uporablja šele ob tretjem in vsakem nadaljnjem ponavljajočem se neplačanem prekršku ter da njegov namen ni poseg v socialne pravice, temveč zagotovitev dejanskega odvračalnega učinka sankcij, večje odgovornosti posameznikov in večje varnosti ljudi. Ob tem poudarja, da zakon ne predvideva posega ob vsakem prekršku, temveč šele ob tretjem in vseh nadaljnjih neplačanih prekrških, zato po njegovem mnenju ne gre za odvzem pravice do dostojnega preživetja, temveč za vprašanje enakosti pred zakonom in odgovornosti do skupnosti. Sprašuje se tudi, ali pravica do brezpogojne denarne pomoči prevlada nad otrokovo pravico do izobraževanja ter nad pravico vseh državljanov do varnosti.

V ospredje postavlja tudi vprašanje, kdo bo zaščitil otroke, ki zaradi neodgovornih staršev neupravičeno ne obiskujejo šole, in kdo bo zaščitil žrtve prometnih nesreč ter drugih nevarnih ravnanj, če država ne zagotovi odvračilnih sankcij za ponavljajoče kršitelje. Po njegovih besedah trenutna ureditev daje sporočilo, da se določene oblike nevarnega in neodgovornega vedenja tolerirajo, pri čemer pa so posledice pogosto najhujše prav za najbolj ranljive – otroke in žrtve.

Župan v odprtem pismu izraža pričakovanje, da bodo zagovorniki človekovih pravic ob obrambi pravic posameznikov ponudili tudi jasen odgovor, kako zagotoviti učinkovito zaščito otrok in žrtev, saj se trenutne pobude osredotočajo predvsem na pravice storilcev prekrškov. Odločitev Ustavnega sodišča RS bo zato pomembno sporočilo o tem, katere vrednote in pravice slovenska država postavlja najvišje – pravice neodgovornih posameznikov ali pravice otrok in žrtev, ki prav tako potrebujejo zaščito države.

Odprto pismo prilagamo v celoti.