Letošnji slovenski kulturni praznik in obletnico ustanovitve društva smo člani Pohodniškega društva Novo mesto obeležili z dvodnevnim povezovanjem kulturne dediščine in športa. V soboto, 8. 2. 2025, smo se odpravili proti Gorenjski. Obiskali smo Žirovnico in se povzpeli na najvišji vrh Karavank - Stol, ki se je že v zgodnjem jutru kopal v soncu.

Dve članici sta se udeležili tradicionalnega pohoda po Poti kulturne dediščine Žirovnica, na katerem sta se dodobra naužili zgodovinskih, literarnih in kulinaričnih znamenitosti teh krajev. Obiskali sta rojstne hiše štirih znamenitih literatov: Franceta Prešerna na Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah ter si ogledali čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami Antona Janše na Breznici. Organizatorji so se tudi tokrat izkazali z bogatim kulturnim programom, s katerim so navdušili obiskovalce iz vse Slovenije.

Po končanem dogodku sta se naši pohodnici odpeljali proti Valvasorjevem domu in s pohodom do ostankov poznoantične višinske naselbine na Ajdni oplemenitili praznično soboto.

Ostali pohodniki smo se povzpeli na priljubljeno točko Karavank, Stol (2236 m). Na tem veličastnem vršacu se je leta 1892 rodila ideja o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, nekdanjega društva slovenskih planincev, ki se je po 2. svetovni vojni preoblikovalo v Planinsko društvo Slovenije, predhodnika Planinske zveze Slovenije.

Odpeljali smo se do Valvasorjevega doma pod Stolom (1181 m), od koder smo se po Žirovniški poti na vrh Stola povzpeli čez Žirovniško planino. Kljub drugačni vremenski napovedi nas je dobršen del poti spremljalo toplo zimsko sonce. Za vzpon do vrha smo zaradi zimskih razmer potrebovali skoraj štiri ure. Pot je bila v zgornjem delu zasnežena in pomrznjena, zato smo si nadeli čelade in dereze ter počasi napredovali proti vrhu. Na strmejšem delu je vodnik demonstriral uporabo in zaustavljanje zdrsa s cepinom, veščini, ki ju mora obvladati vsak izkušeni ljubitelj gora v zimskih razmerah. Povzpeli smo se še do vrha, a se zaradi ostrega vetra kaj hitro spustili do Prešernove koče, kjer smo se okrepčali in se naužili veličastnih razgledov na Vrtačo, Begunjščico in Košuto. Proti Valvasorjevemu domu smo se po Zabreški poti vračali čez slikovito Zabreško planino.

V Valvasorjevem domu smo si odpočili, se namestili, povečerjali in prešerno zapeli nekaj zimzelenih ob kitari. Najpogumnejši so, kot se za kulturni dan spodobi, recitirali Prešernove pesmi in si prislužili okusen čaj. Večerno druženje smo sklenili s petjem Zdravljice.

Po zajtrku smo se poslovili od prijaznega osebja Valvasorjevega doma in se odpeljali do Planine pod Golico, od koder smo se povzpeli do Koče pod Golico. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo vzpon na vrh Golice prestavili na naslednjič. Ob kavi na bližjem smučišču pod Španovim vrhom smo strnili vtise, si izmenjali fotografije in se polni lepih vtisov odpravili proti domu.

Vodnikom Pohodniškega društva se zahvaljujemo za odlično organizacijo in izvedbo dvodnevnega planinskega druženja ter želimo še veliko varnih korakov!

Zapisala: Simona Lešnjak