Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto je v četrtek, 26. marca 2026, v atriju Knjižnice Mirana Jarca na prvem srečanju dvoletnega projekta SustiBridge zbralo več kot sto udeležencev – polovico iz sedmih evropskih držav in polovico Novomeščanov, večinoma mladih. Skupaj z gosti srečanja so govorili o izzivih zelenega prehoda in digitalizacije s poudarkom na vključenosti vseh generacij in tudi ranljivih skupin.

»Glavni namen te mednarodne iniciative je povezati realne potrebe prebivalcev z vizijami odločevalcev ter sooblikovati mesta, ki bodo hkrati trajnostna in prijazna do vseh občanov, pri čemer nihče ne sme ostati zapostavljen,« je povedala vodja projekta Ester Snedec iz DRPD.

Zbrane sta uvodoma nagovorila Tina Cigler v imenu društva in Peter Geršič, vodja Urada za digitalni in trajnostni prehod na Mestni občini Novo mesto. Geršič je predstavil strateške usmeritve občine pod geslom »Zdrava in pametna skupnost« ter pojasnil vizijo preobrazbe v »modro« in vključujoče mesto, kjer digitalni razvoj služi ustvarjanju inovativnih storitev in zagotavljanju enakih možnosti za vse prebivalce. Prek video povezave se je oglasila tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki je poudarila, da tehnološki napredek nima prave vrednosti, če hkrati ne krepi vključenosti in ne spoštuje dostojanstva posameznika, saj mora biti digitalizacija orodje, ki ruši zidove, ne pa postavlja nove ovire za najbolj ranljive.

V osrednji razpravi, ki jo je vodila Snedec, so svoje izkušnje in poglede na (tehnološki) razvoj družbe delili Roman Kapš, Matej Auguštin in Peter Geršič. Kapš, pionir računalništva in dolgoletni predavatelj, je ob tem osvetlil tudi stiske starejše generacije, ki se pogosto sooča z odporom in strahom pred digitalnimi napravami. Izpostavil je, da so starejši zunaj mestnih središč pogosto socialno izolirani, saj so sodobne rešitve mobilnosti zanje preveč zapletene, javni prevoz pa neustrezen. Posebej je poudaril, da uspešno učenje digitalnih orodij v tretjem življenjskem obdobju zahteva ogromno časa, empatije in predvsem potrpežljivosti ter nenehnega ponavljanja, česar trenutni sistemi pogosto ne predvidevajo.

Sodelavec DRPD in vrhunski športnik Matej Auguštin, je razpravo dopolnil z neprecenljivim osebnim uvidom v vsakdan gibanja in digitalnih storitev, ki jih uporabljajo slepe osebe. Opozoril je na kritične arhitekturne in tehnološke ovire, kot so denimo nedostopni bankomati z gladkimi zasloni na dotik, težave pri orientaciji v javnih stavbah (»Google maps me pripelje le do vhoda. A kaj potem?«) ter izzive pri ločevanju odpadkov, kjer so informacije zgolj vizualne. Njegovo pričevanje je spodbudilo neposreden odziv Petra Geršiča, ki je pojasnil, da so občine pri razvoju pogosto omejene s finančnimi sredstvi in javnimi razpisi, a se je zavezal, da bo nekatere Matejeve konkretne predloge o ovirah v mestu izpostavil tudi na občini. Večkrat je tudi poudaril, da se v relativno majhni državi, kot je Slovenija, z digitalnimi izzivi sooča vsaka občina zase, s tem da ima vsaka omejena sredstva in tudi znanje, namesto da bi za neke javne in splošno koristne aplikacije stopili skupaj. »Nobena lokalna skupnost ne more z razvojem lastnih digitalnih rešitev konkurirati velikim, komercialnim združbam,« je dodal.

Omenjeni projekt SustiBridge, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa CERV, bo do konca prihodnjega leta še naprej povezoval strokovnjake iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bolgarije, Litve, Grčije, Belgije in Madžarske. »Skupaj želimo razvijali modele, ki bodo zagotovili, da tehnologija v mestih prihodnosti ne bo le privilegij mladih in tehnološko podkovanih, temveč dostopno orodje za boljšo kakovost življenja vseh,« je zaključila Snedec.

E. S.; DRPD Novo mesto