V Parku Rastoče knjige se je v četrtek, 18. junija, odvil drugi dogodek v okviru Novomeške poDmladi v organizaciji Knjižnice Mirana Jarca. Skozi pogovore, poezijo in petje se na dogodkih srečujejo predstavniki mlajše in starejše generacije ter izmenjujejo misli. V začetku junija se je Carmen L. Oven pogovarjala z Nastjo Vidmar in dr. Andrejem Detelo, včeraj sta se o glasbi in poeziji pogovarjala in prepevala Gregor Strasbergar, član skupine MRFY in Cveto Šali, član legendarne skupine Rudolfovo.

Z rimami Severina Šalija so se nalahno sprehodili po mostu med generacijami, med Rudolfovim in MRFY-jem, in odkrili, da so nekatere rime in pesmi, inštrumenti in melodije, večni. Z duhovitimi in iskrivimi mislimi sta Gregor Strasbergar in Cveto Šali pripovedovala o tehničnih zagatah glasbenih skupin, frontmanov in kitaristov v ozadju, učencih in učiteljih v glasbi oziroma vzornikih, dotaknila pa sta se tudi neoprijemljive lepote pesmi in večne resnice v glasbi – če nimaš kitice, nimaš nič. Oba, Cveto in Gregor, pravita, da materni jezik zveni tako kot stvari čutiš in dojemaš, ko ustvarjaš v angleškem jeziku pa lahko svoje občutke tudi skriješ, saj ne gre za jezik, s katerim si odraščal. »V slovenščini si gol, v angleščini se lahko skriješ za nečim,« pravi Gregor Strasbergar.

Včeraj je bilo slišati veliko modrih podtonov, odetih v duhovite in iskrive misli, domiselne zgodbice odete v spomine, ki jih je lepo vodila in povezovala Carmen L. Oven. Oba sta poudarila, da je novomeška glasbena scena vsa ta desetletja od Rudolfovega dalje povezana in med glasbeniki obstaja zdrava konkurenčnost in podpora, ki sta jo poimenovala zdrava ustvarjalna spodbuda.

Fotografije: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto