Kulturni center Janeza Trdine (KCJT) praznuje letos tri desetletja delovanja. Ob visokem jubileju smo se pogovarjali z Markom Mulejem, vodjem za kulturo v Zavodu Novo mesto, pod okriljem katerega KCJT deluje.

Kako je prišlo do ustanovitve KCJT?

Kulturni center Janeza Trdine (KCJT) je bil ustanovljen leta 1995. Njegov namen je bil zagotavljanje raznolikih žanrov kulturnih vsebin prebivalcem Novega mesta, v določenih segmentih pa tudi prebivalcem celotne jugovzhodne in posavske regije. Ime je dobil po Janezu Trdini, ki je kot pisatelj, zgodovinar in zbiratelj ljudskega izročila pomembno zaznamoval novomeško okolje. Stavbo KCJT je v 70. letih prejšnjega stoletja za namene kulturnega udejstvovanja zgradila in uporabljala tedanja JNA, po osamosvojitvi pa je prešla v upravljanje lokalne skupnosti, ki je v njej prepoznala pomembnost strateške lege ter večnamenske možnosti uporabe dvorane in ostalih prostorov. Do leta 2016 so v njej poleg zaposlenih v KCJT svoje mesto našla številna kulturna društva iz Novega mesta, ki so v prilagojenih prostorih izvajala vadbeno dejavnost. Od leta 2016, ko je bil ustanovljen Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto (ZNM), pa svoje prostore nudi vodstvu zavoda, podpornim in drugim strokovnim službam ZNM.

Kako je KCJT v treh desetletjih skrbel za kulturo v dolenjski prestolnici? Na katerih področjih so vidni največji doprinosi?

Najpomembnejši steber kulturne dejavnost KCJT je od ustanovitve zagotovo uprizoritvena umetnost, ki je bila občinstvu na voljo prek gledaliških, glasbenih in plesnih predstav. Pri nas so gostovala mnoga profesionalna in amaterska gledališča, solo glasbeni izvajalci kot tudi širši inštrumentalni sestavi v obliki komornih in orkestrskih zasedb, na področju plesne dejavnosti pa so se na odru Trdinove dvorane zvrstile različne folklorne, baletne in sodobne plesne skupine. Ves ta program se odvija v okviru rednega programa, poleg tega pa KCJT vrata odpira mnogim podjetjem in drugim kulturnim institucijam, ki jim omogočamo izvedbo svojih dogodkov na odru Trdinove dvorane. Trudimo se, da zagotavljamo pluralnosti programa in s tem prispevamo h kulturnemu ozaveščanju prebivalcev Novega mesta kot tudi celotne JV pokrajine.

Kje je KCJT danes?

KCJT je danes regijsko prepoznavna kulturna ustanova. S sredstvi, ki jih imamo na voljo, se trudimo, da obiskovalcem ponujamo kulturni program na najvišji možni ravni. Največ pozornosti namenjamo abonmajski sezoni, skozi katero se v Trdinovi dvorani zvrsti 20 različnih predstav. Mojčin abonma je s svojimi otroškimi predstavami namenjen najmlajši populaciji, Grumov abonma na ogled ponuja gledališke predstave, Kozinov abonma koncerte klasične in sodobne glasbe, Trdinov abonma pa je namenjen glasbeno-gledališkim uprizoritvam. Že nekaj let obiskovalcem na ogled ponujamo večerne in dopoldanske filmske projekcije iz svetovne Art kino mreže, vedno več pozornosti pa je deležna galerija Kocka, ki pod svojim okriljem nudi razstavni prostor mladim, lokalnim, slovenskim in svetovno uveljavljenim likovnim ustvarjalcem. Izpostaviti želim še moč podajanja kulture mladim skozi kulturno-umetnostno vzgojo (KUV), ko nas v šolskem letu na predstavah obišče okoli 25.000 otrok in mladostnikov. V ponudbi imamo še program izven, kot so mesečne sobotne otroške matineje in komedije meseca. Zadnja leta največ finančnih sredstev namenjamo glasbeno-gledališkim uprizoritvam, ki nastajajo v produkciji KCJT. V letih od 2016 pa do danes se lahko pohvalimo s produkcijami operete Netopir ter operama Julija in Kit na plaži. 25. septembra bo ob praznovanju 30-letnice KCJT premierno izveden operni muzikal Kette. Na ta slovesni dogodek vse lepo vabimo. Če bodo vstopnice razprodane, bodo ogledi te mogočne stvaritve na voljo še v sredini meseca novembra. S to predstavo se poklanjamo enemu najbolj prepoznavnih predstavnikov slovenske moderne – Dragotinu Ketteju, ki je v svojem kratkem življenju nekaj let preživel tudi v Novem mestu, kjer je nastalo nekaj njegovih pomembnejših del.

Dogajanje je mogoče spremljati tudi na naši prenovljeni spletni strani www.kcjt.si, prek katere lahko pregledno dostopate do aktualnih vsebin in vseh ostalih informacij, povezanih z delovanjem KCJT.

Kakšni so nadaljnji načrti, kako se bo KCJT razvijal v prihodnjih letih?

Prihodnost bo zagotovo temeljila na programih, ki so bili s strani občinstva do sedaj dobro sprejeti. To velja za abonmajske dogodke, projekcije filmov, dogodke v galeriji Kocka ter kulturno-umetnostno vzgojo za otroke in mladino. Program kulture pripravljamo na podlagi finančnih sredstev, ki so nam zagotovljena s strani lokalne skupnosti, ta pa so po mojem mnenju preveč omejena. Naše delovanje je močno odvisno od stanja duha v družbi. Kulturni dogodki imajo moč, da v sinergiji z ostalimi ustanovami v mestu ustvarjajo pozitivno klimo, ljudi spodbujajo k razmišljanju, osebnemu napredku ter vzajemnemu sobivanju ne glede na ideološko usmerjenost. Imamo vse pogoje za generiranje takih vsebin, le finančnih nam primanjkuje. Potihem se nam obeta uspeh na razpisu Ministrstva za kulturo za KUV+, pri katerem bomo v povezavi s kulturnimi ustanovami iz ostalih slovenskih pokrajin prek tridnevnih kulturnih taborov za učence tretje triade osnovnih šol ter srednješolce organizirali kulturna doživetja, ki jih ponujata dolenjska in notranjska regija. V prihodnosti v upravljanje prejemamo Narodni dom, ki je trenutno v fazi obnove. Tam bodo svoje dejavnosti na bolj dostopen način lahko izvajala kulturna društva, ki delujejo na področju Novega mesta. Ministrstvo za kulturo pa je tudi že odobrilo sredstva za obnovo Kozinove zidanice na Trški gori, kjer bodo obiskovalcem na voljo kulturno-turistični produkti v obliki stalne razstave o skladatelju Marjanu Kozini ter s predstavitvijo Trške gore s perspektive vinogradništva, kulinarike in turistične ponudbe.

Kako številčna je ekipa v KCJT, kaj vse delo v KCJT obsega?

Da se kulturni program in ostale dejavnosti v KCJT odvijajo nemoteno, je trenutno za to zadolženih enajst uslužbencev. Za vodenje programa filma, galerije, glasbe, gledališča, KUV in lastne produkcije skrbijo trije sodelavci, dve sodelavki skrbita za promocijo in prodajo vstopnic, v ekipi produkcije, ki šteje pet zaposlenih, pa so zaposleni tonski mojster, tonski tehnik, mojster luči, avdio-video operater ter scensko-odrski mojster, ki je obenem tudi tehnični skrbnik objekta KCJT. Strokovni sodelavci tako skrbijo za izbor programa, vsebinsko pripravo publikacij, koordinacijo KUV, urejanje spletne strani ter dežurstvo na dogodkih, ena sodelavka skrbi za promocijo dogodkov na družbenih omrežjih, sodelavka na blagajni skrbi za prodajo vstopnic na blagajni in po spletu, ekipa produkcije pa je zadolžena, da so dogodki, ki se odvijajo v dvorani Janeza Trdine, v avli, na ploščadi KCJT in lokacijah izven KCJT, izvedeni tehnično brezhibno. Njihovo delo zajema avdio, lučno in video produkcijo, scensko in avdio pripravo prizorišča ter izpeljavo dogodkov. ZNM razpolaga tudi s tehničnim sektorjem, ki mu pripadajo čistilke, ki vestno skrbijo, da je kulturni center vsak dan očiščen, in tehnični delavci, ki velikokrat priskočijo na pomoč pri urejanju okolice in notranjosti KCJT. V letu 2024 je bilo s strani KCJT izvedenih okoli 260 različnih dogodkov. Za vse sodelavce trdim, da so specializirani, predani delu in med potekom dogodkov izredno učinkoviti. Delo v kolektivu je zaradi različnih osebnostnih lastnosti vedno pestro, čutim pa, da smo kot kolektiv povezani, težave rešujemo sproti, uspehov pa se veselimo skupaj. Potek dogodkov v KCJT ni samoumeven, je rezultat skrbnega dela sodelavk in sodelavcev. Zaradi medsebojne prepletenosti programa in izvedbe vsi veljajo za enakovredne sodelavce ne glede na funkcijo, ki jo zasedajo. Za delo, ki ga opravljajo v Kulturnem centru Janeza Trdine, jim  izrekam iskreno hvaležnost in zahvalo.

Kakšno je stanje infrastrukture?

Stavba Kulturnega centra Janeza Trdine je stara blizu 50 let, 30 let pa je minilo od zadnje konkretne prenove. Dogajanje v stavbi je živahno. Za namen dogodkov KCJT in delovanja kulturnih društev je odprta sedem dni na teden in razumljivo je, da so znaki uporabe očitni in vidni tako v notranjosti kot tudi na zunanjosti objekta. Upamo, da se realizira strategijo razvoja kulture v MONM 2022-2030,v kateri sta nam obljubljeni razširitev in prenova dvorane ter odra v KCJT s posodobitvijo tehnične opreme. Oprema, ki jo uporabljamo za zagotavljanje dogodkov, je v večini primerov zastarela. Dvorano načenja zob časa, oder zaradi svoje konusne oblike velikokrat otežuje postavitev določenih scenskih elementov, energetska učinkovitost stavbe pa je tudi letom primerna. V bližnji prihodnosti bo območje Novega trga postalo gradbišče. Vsi upamo, da to ne bo ovira pri odločanju obiskovalcev za obisk naših predstav. Želim si tudi, da bi z novimi lastniki poslovno-stanovanjskih prostorov razvili simbiozo bivanja ob razumevanju, da se kar nekaj dogodkov zvrsti na ploščadi KCJT in trajajo tudi do poznih večernih ur.

Sklepna misel?

V KCJT si prizadevamo na področju kulture sejati kakovostne vsebine, namenjene vsem – ne glede na starost, okus ali prepričanja. To sta naše poslanstvo in temeljna naloga, ki jima kot javna kulturna ustanova sledimo. Ob tem veliko skrb namenjamo tudi finančni vzdržnosti delovanja. To je pogosto zahtevna naloga, saj kakovostne predstave zahtevajo visoke stroške odkupa, obratovanje objekta prinaša znatne izdatke, del prihodkov pa namenjamo tudi za pokrivanje stroška plač zaposlenih. Želim si, da delovanje v kulturi in kultura sama v prihodnosti ne bi bila tako finančno omejena in da bi lahko v večji polnosti izvajali njeno resnično poslanstvo – širjenje znanja, modrosti, ustvarjalnosti, domišljije, vrednot ter občutka identitete in pripadnosti narodu. Takšne vsebine želimo še naprej nuditi v naših programih. Iskreno vabljeni, da jih skupaj z nami doživite v Kulturnem centru Janeza Trdine.