Svet dela se nenehno in hitro spreminja. Epidemija koronavirusa je posegla tudi v poglede posameznih podjetij. Mnogi so bili prisiljeni zapreti svoja vrata, ker so delovna mesta v negotovosti. Število samostojnih podjetnikov, ki so prenehali opravljati svojo dejavnost, se je povečalo. Pojavljata se bojazen pred izgubo zaposlitve in strah, predvsem zaradi pomanjkljivega znanja na različnih področjih. V tem primeru se objektivnim dejavnikom običajno pridružijo še osebnostni – vidik osebne identitete, lastne samopodobe.

Samozavedanje vključno z zavedanjem o čustvih vodi v samonadzor. Zavedanje o lastnih čustvih, kompetencah in znanjih je del miselnih procesov. Pravilno razumevanje samega sebe človeka vodi v večjo sposobnost primernega odzivanja na določene situacije. Predvsem pa je samozavedanje pomembno takrat, ko se posameznik prvič pojavi na trgu dela oziroma išče prvo zaposlitev ali pa morda zamenja delovno mesto. Na tem mestu so pomembne kompetence – karakteristike posameznika, ki se kažejo v učinkovitem opravljanju dela. Po drugi strani pa se lahko posamezniki soočijo z izgubo zaposlitve in se sprašujejo, kako naprej.

Pri izbiri novih delavcev kadroviki čedalje bolj poudarjajo posameznikove osebnostne lastnosti, ki naj bi bile za delovno mesto enako pomembne kot inteligentnost. Tudi Daniel Goleman predstavlja zgradbo modela čustvene inteligence, ki temelji na osebnih (lastno zavedanje, obvladovanje in motivacija) ter družbenih spretnosti (empatija) (Goleman, Emotional intelligence, 1996).

Pa vendar, kako bo kadrovik prepoznal vrednost in učinkovitost nekoga na delovnem mestu, če posameznik tega najprej ne uvidi pri sebi? 

Torej je smiselno, da kandidat pred novo zaposlitvijo ali samozaposlitvijo preuči samega sebe, si naredi pregled izkušenj, znanj, sposobnosti, medosebnih ali čustvenih kompetenc. Na voljo je veliko različnih testov, ki osebnost opredeljujejo vsak s svojega zornega kota.

Osebnostne lastnosti posameznika – ključavnica za službo?

Pri izbiri kadra se torej čedalje bolj poudarjajo inteligenca in osebnostne lastnosti, ki so odličen kazalec posameznikovega potenciala. Da bi sami pri sebi identificirali profesionalno osebnost, svoje odličnosti in možnosti za izboljšave, svoje zavedanje in obvladovanje sebe, prepoznali empatijo in medosebne kompetence, je nastal v Svetovalnem središču Novo mesto pripomoček »Postani najmočnejši jaz – moja močna področja«.

Potrebna je samoaktivnost po lastnih (močnih) področjih, zato je pripomoček koristen za posameznike pri njihovem vstopanju v svet posla in ustvarjanja, izboljša in podkrepi njihovo strokovno podkovanost ali okrepi samozavest za iskanje zaposlitev oziroma jih opogumi za napredovanje na delovnem mestu.

K samemu uspehu prispevajo tudi osebnostne značilnosti posameznika. Imamo možnost, da sistematično zavestno gradimo želeno osebnost skozi samoevalvacijo/samokritičnost, pridobimo povečano samozavedanje in jasno zastavljene cilje. Vprašalnik postavlja v ospredje nekaj glavnih točk in vprašanj, s katerimi lahko posamezniki okrepijo druge kompetence. Tako se ponudi pregled nad lastnimi močnimi področji.

K samemu uspehu prispevajo tudi osebnostne značilnosti posameznika. Imamo možnost, da sistematično zavestno gradimo želeno osebnost skozi samoevalvacijo/samokritičnost, pridobimo povečano samozavedanje in jasno zastavljene cilje. Vprašalnik postavlja v ospredje nekaj glavnih točk in vprašanj, s katerimi lahko posamezniki okrepijo druge kompetence. Tako se ponudi pregled nad lastnimi močnimi področji.

Ana Marija Blažič ( anamarija.blazic@ric-nm.si ), RIC Novo mesto