Da smo vztrajni in nas težko kaj vrže s tira smo v klubu dokazali že večkrat. Sobotno jutro, 5. septembra, smo pričakali obsijani s soncem. Dolenjski del kluba se je iz Novega mesta odpravil proti Vrčicam kjer smo se dogovorili, da nas pričakajo belokranjske kolegice, med njimi tudi naša vodička Mojca Š. Pot nam je nekaj sto metrov pred ciljem zaustavila prometna nesreča in zapora ceste. Kljub neuspelemu iskanju obvoza nismo obupali in se podali z nasmehom na obrazu proti Vrčicam kar peš. Kar 20 nas je z nahrbtniki na ramenih nato odšlo proti Planini. Vmes smo naredili nekaj kratkih postankov in se naužili svežega zraka in sončnih žarkov.

Na Planini so nas s kolačem in pogačo pričakale podpredsednica Nataša in članici Marjanca ter Erika. Na našo lipo smo poleg stare obesili še novo tablo v obliki lipovega lista, na kateri je zapisano novo ime kluba. Naši spomini so se vrnili v leto 2013, ko smo zasadili naše simbolno drevo ter se zahvalili vsem, ki so vsa ta leta tako lepo skrbeli zanj, četudi jih na ta dan ni bilo z nami. Ob kozarčku penine sem v nagovoru povedala, da bo pohod postal tradicionalen in se ga bomo udeležili vsako leto v septembru, vodička Mojca pa nas bo vedno popeljala po drugi planinski poti in bomo tako Mirno goro lahko dobro spoznali vsi člani.  Zadovoljni smo se od lipe poslovili in se podali na vrh.

Pot do vrha je bila kar strma, vendar nič pretežka tudi za najmlajša pohodnika. Bravo Maša in Aljaž, podmladek našega kluba. V Planinskem domu na Mirni gori so poskrbeli, da smo si ob topli hrani nabrali moči za povratek v dolino. Dan je minil ob sproščenem klepetu, lepih mislih in krepitvi prijateljskih vezi.

Zapisala: Maja Fink, predsednica Kluba

Fotografije: Jadranka Meglen, članica Kluba