V Trdinovi dvorani bo življenjska zgodba Dragotina Ketteja skozi operni muzikal Kette znova in znova oživela. K intenzivnosti doživetja glasbeno-gledališke mojstrovine bo zagotovo prispevala tudi kostumografija. Kot kostumografinja je pri Ketteju sodelovala Tina Žen, samostojna ustvarjalka na področju kulture, oblikovalka tekstilij in oblačil ter kostumografinja, sicer univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, ki se je po diplomi na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani dva meseca še podiplomsko študijsko izpopolnjevala v Bratislavi na Akademiji lepih umetnosti.

Kakšne obleke se je nosilo v Sloveniji v obdobju, ko je živel Kette?

Konec 19. stoletja so se pri nas oblačili podobno kot drugod po Evropi. Bogatejši so nosili boljša, lepša, modernejša in bogatejša oblačila, izdelana iz finih, dražjih materialov. Revnejše prebivalstvo pa preprostejša, enostavnejša in udobnejša oblačila preprostih krojev iz cenejših, dostopnejših, bolj grobih materialov. Takrat so laneno in volneno blago ročno tkali tudi doma in barvali z naravnimi barvili. Veliko oblačil so tudi predelali. Skratka podobno kot danes, le da so kroji oblačil drugačni, odkrivajo več kože in so bolj udobni za vse.

Na kaj vse mora biti kostumograf pozoren pri oblikovanju kostumov?

Pri oblikovanju kostumov mora biti kostumograf pozoren na lik, na vlogo, na karakter osebe, značilnosti, posebnosti, na čas, na lokacijo, na družbeni stan ... da z oblačili oz. kostumom pokaže na te lastnosti in igralcu pomaga pri oblikovanju vloge.

Kostumografije za filme, gledališke ali otroške predstave, reklame ... se razlikujejo in zahtevajo drugačne pristope. Seveda pa je vse najbolj odvisno od proračuna, ki ga ima kostumograf na voljo.

Od kod ste črpali ideje za kostume v Ketteju?

Najprej sem prebrala scenarij in si ustvarila neko svojo sliko. Šla sem v Narodno galerijo na ogled portretov tistega časa, iskala fotografije tistega časa in pripravila 'moodboarde', nekakšen kolaž fotografij kostumov po vlogah. Nato sem se dobila z režiserjem Vinkom Möderndorferjem in sva 'razdelovala' like, se pogovarjala o njihovih lastnostih, posebnostih, značilnostih in barvni shemi za kostumografijo. S scenografom sva imela že v štartu podobno likovno shemo, tako da kakšno usklajevanje sploh ni bilo potrebno. Šele potem sem se lotila skiciranja kostumov po vlogah in skice predstavila Vinku. Kot vir navdiha naj omenim še stripe Meksikajnerji Zorana Smiljaniča in Marijana Pušavca. Služili so mi kot slikovno gradivo in mi približali duh tistega časa.

Kostume sem oblikovala na podlagi slikovnega gradiva tistega časa, razdelave likov po pogovoru z režiserjem in pri izbiri kostumov in dodatkov vse to upoštevala. Ivan Cankar ima tako v gumbnici belo krizantemo, Oton Župančič okrogla temna očala ...

Kakšen tekstil ste uporabili? Kaj se je takrat sicer uporabljalo?

Uporabila sem različne materiale. Nekaj kostumov je recikliranih oz. predelanih sodobnejših oblačil, nekaj je novih, nekaj smo jih izdelali sami. Materiali so naravni, mešanice vlaken in tudi umetni, sodobni.

Konec 19. stoletja so se pojavili prvi umetni materiali. Prva je bila viskoza, poznana kot umetna svila ali rajon. To je še vedno naravno vlakno, saj je izdelano iz celuloze. Prvi sintetični material najlon se je pojavil šele leta 1935.

Nam lahko še več zaupate o sebi?

Ukvarjam se z oblikovanjem za lastno blagovno znamko Tina Žen (oblikovanje in izdelava unikatnih pokrival, majic, ostalih oblačil in modnih dodatkov, predelovanje in izdelovanje oblačil in dodatkov po naročilu), kostumografijo, patiniranjem kostumov, stiliranjem, oblikovanjem 'pasjih oblačil' za Bullmanio.

Kot kostumografinja, scenografinja in fotografinja redno sodelujem z Gledališčem Ane Monro.

Kot modna oblikovalka sem večkrat sodelovala na modnih revijah in razstavah v Ljubljani, Zagrebu, Buenos airesu. S torbo Multiuso sem se predstavila na Bio 18 in bila nagrajena pri UNESCU v kategoriji modnih dodatkov. Za računalniško igrico SECRETION sem oblikovala in izdelala kostume za predstavitev na sejmu REBOOT v Zagrebu in na COSPLAY-u zasedla 2. mesto.

Več let sem sodelovala z RTV Slovenija. Za oddajo Trend sem pripravljala prispevke o modi in oblikovanju, skrbela za podobo voditeljev v oddajah Enajsta šola, Moja soba ... in kot kostumografinja soustvarjala dokumentarne filme. V oddaji Dobra ura sem imela svojo rubriko o recikliranju oblačil, v kateri sem gostom v oddaji predelala oblačilo.

Kot kostumografinja sem sodelovala pri več gledaliških, filmskih in promocijskih projektih. Posebna izkušnja je bila kostumografija in izdelava kostumov za animirani povzetek serije ''ORANGE IS THE NEW BLACK'' (Zavod Finta, režija: Špela Čadež). Pogosto patiniram kostume za oglase, predvsem za računalniške igrice in filme.

Kot ilustratorka sem več let sodelovala z revijo Otrok in družina, ilustrirala sem knjigi Goldenbruk in Sanja in knjigo o geologiji Zgodbe iz podzemlja. Oblikovala sem nekaj družabnih iger in priročnikov za Zavod za šolstvo Slovenije.