Tokratna dvodnevna tura je postregla z dvema čudovitima vrhovoma v osrčju Julijskih Alp.

Prvi dan smo se odpravili na Visoko Vrbanovo špico, naše izhodišče je bilo v dolini Kot. Devetnajst pohodnikov se nas je zbralo na tokratni turi in kaj hitro smo jo iz parkirišča ubrali proti sedlu, ki se nahaja med Rjavino in Vrbanov špico. Sprva lahka pot se kmalu prične vzpenjati in prve znojne kaplje so tu. Pot nas pripelje do manjšega studenčka, ki nam ponudi hladno vodo. Krajši počitek izkoristimo, da si natočimo dodatne zaloge vode, ki nam bodo v nadaljevanju še kako prav prišle. Pot nadaljujemo do Debelega kamna. Malo višje pa se pot odcepi in petnajst pohodnikov se odloči za zelo zahtevno pot na Vrbanove špice. Štirje pohodniki nadaljujejo v smeri Doma Valentina Staniča. Pred vstopom v steno si namestimo čelado in samovarovalni komplet. Pot poimenovana po Lojzetu Rekarju nam ponuja veliko adrenalina. Na poti, ki je delno zavarovana z klini, jeklenicami in se strmo vzpenja, pa zopet spušča, so pobočja delno poraščena s travo in ruševjem. Najprej dosežemo 2299 m visok vrh Spodnje Vrbanove špice, v nadaljevanju 2244 m Plesišče, kjer smo tudi zaplesali. Vseskozi se nam ponujajo lepi razgledi, le naš očak je bil zavit v megli. Končno dosežemo tudi željeni vrh Visoka Vrbanova špica 2408 m. Krajši postanek, obvezno slikanje in že se spustimo do Doma Valentina Staniča, kjer smo tudi prenočili. Da pa bo mera polna, smo si za poslastico izbrali še bližnji Begunjski vrh, 2461 m visok vrh. Sledilo je druženje in večerni počitek. Rodilo se je novo jutro in po zajtrku nadaljujemo z našim programom. Tokrat je na vrsti 2532 m visoka Rjavina. Tudi tokrat se razdelimo v dve skupini in se odpravimo novim dogodivščinam naproti. Rjavina je mogočna gora, ki zahteva izkušenega gornika z vso potrebno opremo. Grebenska pot je potekala brez posebnosti, udeleženci motivirani, mimo dveh naravnih oken vse do vrha. Daljši postanek za okrepčilo in slikanje, na kar se odpravimo proti našemu izhodišču v dolini Kot, ki nam je z vrha tako lepo viden. A do tam nas čaka še nekaj zelo zahtevne poti. Spust opravimo po plezalni poti, ki nam ne predstavlja večjih težav. Zadovoljni z opravljenim smo se odpravili še do okrepčevalnice Aljažev hram kjer smo si privoščili zasluženo pijačo in obenem naredili analizo dvodnevnega dogodka. S strani vodnikov Tine, Božo vse pohvale udeležencem za opravljene vzpone.

Zapisal: Božo Mlakar

Slikovno gradivo: Božo Mlakar