11. Tradicionalni pohod po planinskih stezicah zlatega otoka

V nedeljo 24. aprila 2022 smo se na povabilo planincev iz PD Obzova udeležili pohoda po planinskih poteh na otoku Krku. Planinci PD Obzova so pripravili tri različno dolge pohode:

• Pohod A :  Punat - Velika Lokva - Obzova – Veliki Vrh – Ricomp - Punat ( do 6. ur)
• Pohod B:   Punat - Veliki Vrh – Ricomp - Punat (do 4. ure)
• Pohod C:   Pohod po samorastnih rastlinah (do 3. ure)

Vremenska napoved je bila precej neugodna, saj bi nas po napovedih naših in hrvaških vremenarjev moralo popoldne prav pošteno oprati. Na poti, nekje v Gorskem Kotarju, se je začelo deževje in je z nekaj prekinitvami deževalo ves čas naše vožnje v Punat. Na koncu vožnje smo imeli pravo nevihto, ki je ob našem prihodu na parkirišče čudežno ponehala.

Vse pohode smo začeli pri kulturnem domu v Punatu. Dolgega ob devetih, srednjega in kratkega pa deset minut kasneje. Kratki pohod je potekal ob morju in je bil dolg okoli sedem kilometrov. Srednji in dolgi pohod je imel isto smer po ulicah Punata strmo v hrib. Ko smo se ločili od asfalta v naselju, smo pri treh križih krenili na križev pot. Pot je bila precej široka in posajena z domačimi kamni, ki so štrleli iz zemlje, kakor bi jih nalašč posadili, da bi se romarji spotikali ob njih. Nobena planinska pot ni gladka in lahka, ta pa je bila še posebej spotakljiva. Težko smo opazovali lepote narave, ker smo ves čas pazili kako bomo napravili naslednji korak. Pot je bila ves čas obzidana s prosto naloženih kamnov v obliki škarpe. Tako je bilo vse do širokega polja Žičevo. Tu je bil večji postanek. Dohiteli so nas prvi planinci iz skupine B, ki naj bi nadaljevali do Velikega vrha, ki se je kazal pred nami in se vrnili po isti poti nazaj v Punat. Naša pot pa je bila uro daljša in je potekala ob Velikem vrhu (568m),  do najvišjega vrha Obzova celih 569 m nad morjem.

V nadaljevanju poti se je narava odprla. Pokazala so se planinska polja z jezeri, parcele ločene s škarpo iz skrbno naloženih kamnov, drevesa je zamenjalo več vrst nizkega grmovja.  Planinske steze je zamenjalo brezpotje na katerih ni bilo na poti nič manj spotakljivih kamnov kot prej. Na deževno napoved so nas spominjale le velike luže na poti. Ves čas smo se počasi vzpenjali in primerjali naše občutke  s planinci okoli nas. Vsi smo si bili enotni, da je narava zelo lepa, spotakljiva pot čudovita in nikomur ni bilo žal, da je šel na pohod, čeprav je bila vremenska napoved slaba.

Obzova, najvišji vrh otoka Krka. Označen s piramido kamenja, marmorno ploščo z žigom, razgledom na vse strani in mrzlim vetrom, ki nam je bičal lice s tako silo, da smo si nadeli kapuce na glavo. Če ne bi bilo nizkih oblakov in meglic v daljavi, bi bil razgled veličasten. Nekaj osamljenih kapljic, predhodnic dežja nas je spomnilo, da se moramo vrniti. Vodnik je zapiskal v piščalko in romantike je bilo konec.

Vrnili smo se preko Velikega vrha po isti poti, kot smo prišli. Štrlečih kamnov ta čas niso uspeli potolči in naše utrujene noge so jih našle kar veliko. Pa kaj! Pot smo ves čas delili s prijatelji iz hrvaških planinskih društev in končali v Punatu na tradicionalni istrski jedi. Dobili smo frtajlo iz divjih špargljev, kockami slanine in jajci. Tudi za pijačo so poskrbeli.

Pohodi po otoku Krku so vsako leto iz drugega kraja. Vsi so prijetni in zanimivi. O dežju pa kdaj drugič.

Fotografije: Mari, Tomaž, Igor, Miran                                                        

Miran iz Boršta