Danes smo na rotovžu predstavili projekt Tematska pot gradišče Marof in Kettejev drevored, s katerim se začenja urejanje širšega območja priljubljene zelene oaze, na kateri je v prihodnosti predviden interaktiven arheološki park. Projekt poleg prepotrebne prenove enega najbolj obiskanih mestnih sprehajališč obsega tudi ureditev arheološke tematske poti z otroškimi igriščem in prezentacijo prereza obrambnega nasipa gradišča. Novomeščanom bo tako na Marofu že kmalu na voljo nova parkovna površina za kakovostno preživljanje prostega časa, predvidena infrastruktura pa omogoča tudi nadgradnjo v prihodnjih letih.

Prenova Kettejeva drevoreda obsega rekonstrukcijo ceste, ureditev javne razsvetljave in počivališč, zamenjavo obstoječih klopi, izvedbo potrebnih infrastrukturnih priključkov in prestavitev dela obstoječe infrastrukture, prezentacijo robov vozišča nekdanje mestne vpadnice in zamenjavo posameznih nevarnih in odmirajočih dreves.

»Gre za lepo darilo mestu, saj združuje naravno in kulturno dediščino Novega mesta, hkrati pa zelo funkcionalno ureja to območje. Javna razsvetljava omogoča varnejši dostop tudi v večernih urah, prenovljen sistem odvodnjavanja bo bistveno olajšal vzdrževanje sprehajališča, celovito urejanje območja pa je odličen nastavek za uresničevanje nadaljnjih načrtov,« je projekt opisal dr. Iztok Kovačič, vodja Urada za prostor in razvoj na Mestni občini Novo mesto.

Dr. Peter Železnik, pooblaščenec za mestno drevje iz Gozdarskega inštituta Slovenije, je o stanju Kettejevega drevoreda povedal: »Opravljen varnostni pregled približno 300 dreves Kettejevega drevoreda je izpostavil 17 starejših dreves, ki so za sprehajalce potencialno zelo nevarna, poleg tega pa z arborističnimi posegi nevarnosti ni mogoče omiliti. Ta drevesa bomo med obnovo zamenjali z novimi sadikami, pri preostalih drevesih pa bo opravljena primerna nega. Dodatno bo z vidika nevarnosti vnosa bolezni v drevored na bršljinski strani drevoreda zamenjanih 8 mlajših dreves, ki so slabo vitalna, sušeča se ali močno poškodovana. Tudi pri njih z arborističnimi posegi ne bi dosegli zadovoljivega izboljšanja. Dodali bomo še deset novih, že dlje manjkajočih dreves.«

Naložba, usklajena z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in  Zavodom RS za varstvo narave, je ocenjena na nekaj manj kot pol milijona evrov,  polovico denarja pa nameravamo pridobiti iz evropske blagajne, za kar smo maja že oddali vlogo pri pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor.