Včeraj je Novo mesto obiskal veleposlanik Češke republike Nj. eksc. Juraj Chmiel, ki je županu Mestne občine Novo mesto mag. Gregorju Macedoniju predstavil razstavo »Jože Plečnik in Praga«. Potujoča Razstava Veleposlaništva Češke republike v Ljubljani, Uprave Praškega gradu in Kabineta predsednika Češke republike na 22 panojih predstavlja delovanje ikone slovenske arhitekture Jožeta Plečnika v Pragi. Razstava bo do 9. aprila na ogled na novomeškem Glavnem trgu.

Jože Plečnik se je neizbrisno zapisal v zgodovino Prage in češke arhitekture – kot arhitekt Praškega gradu in cerkve Srca Jezusovega v četrti Vinohrady pa tudi kot profesor na praški Umetnoobrtni šoli, kjer je vzgojil prek petdeset vodilnih čeških arhitektov in na ta način tesno povezuje Slovenijo in Češko. Povezave s Češko pa so prisotne tudi v Novem mestu, ki ga je pomembno zaznamovalo delovanje vinogradnika češkega rodu Bohuslava Skalickya, v Pragi pa se je umetniško kalil slikar Božidar Jakac.

Med srečanjem na rotovžu sta se veleposlanik in župan strinjala, da bi veljalo na temelju raznolikih povezav in podobnosti s Češko republiko razvijati sodelovanje na kulturnem področju. Pogovori o konkretnih gostovanjih razstav so se nadaljevali v Dolenjskem muzeju, kjer so Nj. eksc. prikazali življenje in delo Božidarja Jakca ter razstavo ob 100. obletnici novomeške pomladi. 

Na gradu Grm je vodja OE ZVKD Novo mesto Mitja Simič češkemu veleposlaniku razkazal  vinsko klet Bohuslava Skalickya ter predstavil pomembne zgodovinske sledi, ki so jih v Novem mestu in na Dolenjskem pustili prebivalci čeških korenin. Poleg Skalickya, ki je bil od leta 1921 upravitelj Kmetijske šole na Grmu in aktiven predstavnik novomeškega javnega življenja, so iz Češke prišli zadnji lastniki gradu Grm, rodbina Smola, iz katere izhaja neuslišana ljubezen Dragotina Ketteja Angela Smola. Iz Češke se je na Veliki Slatink preselila tudi družina Mach, ki ji je danes posvečena slikovita Machova pot, ob kapeli Božjega groba pri Evangelijski cerkvi Dobrega pastirja na Grmu pa kot simbol panslovanskega gibanja v 19. stoletju stoji hiša Chalupa Jaromierska, kulturni spomenik, prinešen iz Češke.