Rahlo sneženje ni odgnalo 24 planincev od namere, da prehodijo del Rudolfove poti. Vsaj toliko pa jih je ostalo doma, ko so zjutraj pokukali skozi okna. Dobro razpoloženi smo se zbrali pred Rotovžem. Ob 8.uri sem jih pozdravila, predstavila potek ture in projekt Berem gore. Iz knjige Verice Šenica Pavletič, Škratovo mesto, sem jim povedala zgodbo in orisala škrata Rudija. Zgodba in škrat Rudi sta predvsem pri mladih planincih vzbudila veliko zanimanja. Krenili smo na pot. Z Glavnega trga smo zavili na Župančičevo sprehajališče. Ustavili smo se pri spomeniku Alojziju Knafelcu, ki je pred 100 leti uveljavil rdeče belo markacijo, s katero se označujejo planinske poti. Sledili smo markacijam in mladi planinci so hitro opazili, da pot označujejo tudi drugačne oznake. Razložila sem jim, da zelen krog z belim manjšim krogom v sredini, označuje turistično Rudolfovo pot in da rumena školjka ali puščica, označujeta Jakobovo pot. Vse tri oznake so nas spremljale na večini poti. Med hojo smo si ogledovali ples snežink, naraslo reko, delno zgrajen most, Breg,,,. Pod Bregom sem jim povedala še eno zgodbo, ki so ji z zanimanjem prisluhnili. Za gostiščem Loka nas je presenetila delno poplavljena pot. Pri Pumpnici pa smo morali Rudolfovo pot zapustiti, ker je bila zaradi poplave neprehodna. Nadaljevali smo ob progi. Na Rudolfovo pot smo se vrnili pri izlivu Bršljinskega potoka v Krko. Opazovali smo, kako se zelo kalna voda iz potoka meša z manj kalno vodo reke. Rudolfovo pot smo ponovno zapustili pri naselju Cegelnica, ker je pri Češči vasi poplavljena. Nadaljevali smo po Trdinovi poti in delno po pločniku ob velodromu, do Konjeniškega centra Češča vas. Prijetno zavetje smo imeli v prostoru Konjeniškega kluba Vizir. Prijetno urejen prostor, z zakurjenim odprtim kaminom, nam je pričaral čarobno praznično vzdušje. Po malici, vročim čajem z medom in počitku, so sledile zabavne igre. V prijetnem, sproščujočem vzdušju je čas hitro tekel, zato smo se poslovili od gostoljubne gospe Nataše in odšli na pot. Ob povratku smo šli do Bršljina po isti poti. Namesto ob Krki pa smo šli preko Marofa in se tako ognili poplavljeni poti. Sneženje in sneg sta otrokom nudila veliko igre, zabave. Odraslim pa prijetno druženje, medsebojno spoznavanje v snežnem vremenu, ki je znano naravo spremenil v pravljično.

Na cilju smo si zadovoljni, s prijetno preživetim dopoldnevom, zaželeli vesele praznike, srečno novo leto 2023 in se razšli z obljubo, da se na januarski turi zopet družimo. Januarja se bomo z vlakom odpeljali do Mirne Peči in se peš vrnili v Novo mesto. Vabljeni, da se nam pridružite in z nami utrjujete zdravje, spoznavate nove znance in čudovito naravo.

Zahvaljujemo se MO Novo mesto za celoletno podporo pri izvedbi našega planinskega programa.

Zapisala Majda Markovič, fotografije Dragica Poljanec