Utrinki iz Krajevne skupnosti Dolž kažejo na številne zanimivosti kraja ter povezanost krajanov.

Gasilski dom v Krajevni skupnosti Dolž, ki ga spremlja prenovljeno otroško igrišče. Prostovoljno gasilsko društvo Dolž letos beleži že 85-letnico delovanja. 

Podružnična šola Dolž: V letu 2019 je minilo 100-let od začetka šolstva na Dolžu in 80-let šolske stavbe, ki je bila v vojni vihri, samo dve leti po vzpostavitvi pogojev za pouk, skorajda popolnoma požgana. Dolžani so stavbo po vojni obnovili in skoraj v celoti ohranili osnovno arhitekturo, sicer delo Plečnikovega učenca Emila Navinška, ki je pred in po vojni v šolske stavbe vpeljal koncept šole brez hodnikov.

Lani so v Krajevni skupnosti Dolž obeležili častitljivo 100-letnico šolstva v istoimenski podgorjanski vasi in hkrati praznovali še 80-letnico šolske stavbe.

Svojevrstna posebnost so številni izviri, med njimi sta bila v preteklosti za vodooskrbo krajanov še posebej pomembna izvira Mrzlavka in Žleb. Oba sta lepo dostopna in urejena. Na obronku gozdov, na robu vasi teče obdobni potok Palež, ki je ustvaril slikovito strugo, zanimivo in privlačno tudi takrat, ko voda presahne. Na Paležu posebno estetiko ponuja jez, ki je zlasti privlačen v zimskem času, ko se pogosto ujame v led. V neposredni bližini jeza je še izvir Kukec, v katerem voda ne presahne niti v najbolj sušnih obdobjih, pa ostanki zidu ob grajskih vinogradih (t. i. Graščak). 

Najboljšo predstavo o kraju si ustvarite s pohodom skozi vas proti gozdnatemu območju. 

V središču Dolža si lahko ogledate cerkev sv. Kozme in Damjana, razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Baročna stavba ima v kamnitem tlaku zapisano letnico 1749, ki najverjetneje označuje leto obnove, zgodovinski viri kažejo, da je bila zgrajena v 16. stoletju. Nasproti cerkve stoji predhodno omenjena 80-letna stavba Podružnične šole Dolž. 

V Krajevni skupnosti Dolž je potekala prva evidentirana delavska stavka na Slovenskem. Sredi 19. stoletja je na Dolžu delovala prva gozdna steklarna oziroma glažuta na Dolenjskem, ki je hkrati pomenila prvo gospodarsko izkoriščanje obsežnih gorjanskih gozdov. Poleg domačinov so v steklarni delali Čehi in Nemci, izkušeni steklarji, ki so se za zaslužkom selili iz steklarne v steklarno. Kot izkušena delovna sila so se leta 1850 skupaj z domačini uprli negotovim razmeram v glažuti. Okoli 40 delavcev je kot razlog 5-dnevne stavke oblastem navedlo bojazen, da bodo zaradi lastninskih sporov ostali brez dela in kruha. Ostanki Dolžke glažute so vidni še danes, ohranjeni pa so tudi nekateri čudoviti stekleni izdelki.

Na območju Krajevne skupnosti Dolž sta bila osrednja izvira Mrzlavka in Žleb. Slednjega so leta 1955 zajezili in betonsko pozidali, tako da lahko še danes vidimo železno črpalko in korito za napajanje živine, ter območje na katerem so ženske prale perilo. 

Poleg bogatih gozdnih površin, Krajevno skupnost Dolž krasijo vinske gorice s številnimi vinskimi trtami.

Vinorodni okoliš s številnimi vinskimi trtami v Krajevni skupnosti Dolž. 

Avtor fotografij: Jožko Šimic