Za Zavodom Novo mesto, ki ga je leta 2016 ustanovila Mestna občina Novo mesto z namenom zagotavljanja neodvisnega kulturnega, športnega in turističnega delovanja ter dela na področju mladine, je uspešno leto. »Leto 2025 ocenjujem kot dobro leto, ker smo lahko realizirali vse, kar smo si zastavili, in naredili nastavke za razvoj v letu 2026. Leto 2026 je razvojno leto tako v kadrovskem kot investicijskem smislu,« pojasnjuje direktor Zavoda Novo mesto Aleš Makovac in dodaja, da je v zavodu tudi kadrovska energija takšna, da ta razvoj spodbuja.

Lani je bilo v objekte, s katerimi zavod upravlja – teh je od letos kar enajst in še okoli 45 otroških igrišč po krajevnih skupnostih, veliko vlaganj, naložbe pa se nadaljujejo tudi v tem letu. »Zaključuje se investicija v Športno dvorano Marof z nameščanjem nove tribune. Potem se bomo preusmerili na Stadion Portoval, kjer so tudi potrebne izboljšave. V načrtu je tudi prenova Športno-rekreacijskega parka Loka,« izpostavlja Makovac in dodaja, da so lani v upravljanje prevzeli Vstopno točko Trška Gora in da si prizadevajo, da bi v Olimpijskem centru Novo mesto športni turizem v prihodnje še napredoval – tudi z novo zasebno nastanitveno ponudbo.

Novosti bodo tudi na področju kulture. V zavodu se tačas pripravljajo na prevzem Narodnega doma, v upravljanju že imajo Kozinovo zidanico. Kulturnemu centru Janeza Trdine pa se obetajo lepši časi. »Zavod Novo mesto je v strategijah pogosto omenjen kot nosilec neke dejavnosti, ampak pri taki investiciji, kot je prenova Kulturnega centra Janeza Trdine, smo lahko nosilci pogona dogajanja. Na ta način smo poskrbeli, da je steklo iskanje idejne rešitve. V drugi polovici tega leta pa bodo storjeni bolj konkretni koraki k prenovi, ki je v Strategiji MONM začrtana do leta 2028,« pojasnjuje direktor.

V zavodu ves čas iščejo izboljšave, da bi storitve in prireditve dvignili na še višjo raven. Izboljšave pa vključujejo tudi kadrovske spremembe. Trenutno je v zavodu 68 zaposlenih. »Razvojnost nekega zavoda ni samo širitev, ampak tudi prilagajanje. Ko se zavod poveča do neke mere, se mora zgoditi tudi optimizacija. Vedno bolj potrebuješ strokovni kader, ki ga lahko sčasoma bolj obremeniš in na ta način lahko določena druga delovna mesta na nekih nižjih ravneh tudi ukinjaš. Ne moreš imeti za vsako zadevo nekoga 100-odstotno zaposlenega, za 10 odstotkov dela pa se nihče ne bo zaposlil. Zato iščeš strokovni kader, ki bo poleg tega, za kar ga potrebuješ, delal še kaj drugega,« pojasnjuje prvi mož Zavoda Novo mesto. »To ni lahko, saj gre za ljudi, a v zavodih, ki se ne znajo prilagajati in se kadrovsko samo širijo, lahko pride do finančno neobvladljive situacije.«

Sicer pa na poslovanje zavoda vpliva tudi draginja na trgu. »Spremembe plačnega sistema so bile dobro pokrite s strani države in občine, medtem ko je draginja prepuščena iznajdljivosti zavoda,« izpostavlja Makovac. »Pokrivamo širok spekter izdelkov in storitev. Ne moremo vseh stvari zaračunati naprej, saj smo javni zavod in delamo stvari za javnost, ne da bi za to pričakovali plačilo. Razkorak med draginjo in modelom financiranjem zavoda, ki ne sledi tem spremembam, pa se lahko pozna v tem, da se moramo še bolj tržno obnašati,« še dodaja.