Na Četrtkovem srečanju Univerze za starejše RIC Novo mesto smo zopet odšli v kino dopoldne. Ogled filma je v naši mladosti bil dogodek tedna. Takrat smo morali do teme že biti doma. Zdaj smo spet veseli, če lahko že dopoldan preživimo v kinodvorani. Upamo, da bodo to postale naše matineje za starejše.

Kar 65 se nas je zbralo, da si ogledamo film Vzornik. Za Novomeščane ima ta film poseben pomen, saj je režiser Nejc Gazvoda Novomeščan in mnogo mladih igralcev je na svoji šoli Grm zaživelo na platnu. Z njimi so se z dobro igro izkazali tudi uveljavljeni igralci. Tema filma je čas covida, ki je zarezal v naša življenja posebne izkušnje. Nasilje med mladimi in čudne igre pa so v nas izzvali stisko. Nekateri so prostor zapustili. Drugi smo s strahom gledali te mlade, starejše in ugotavljali, da to ni naš svet. Naše igre in heci so bili prijazni in niso prizadeli sošolcev. Že druga šala je izzvala nove nasmehe in ostali smo prijatelj, sošolci. Tudi učitelje smo videli drugačne, saj so takrat še veljali kot izvori znanja in vzor vedenja. Čakali smo, da se bo zgodba vendar končala dobro.

Ugotovili smo, da je svet mladih kljub obilju poln pasti, strahu, jeze, nemoči. Težko je v naši domovini biti mlad, a tudi star. Vendar nas starejše grejejo spomini na lepo, a skromno mladost, polno veselja, brezskrbnosti, druženja in iger. Veseli smo, da je mnogo tega še ostalo v nas, da smo še vedoželjni in se radi družimo. Zato zahajamo v Univerzo za starejše, kjer najdemo vsak svoje veselje: ples, glasbo, potovanja, pohode, zanimivosti in znanja, ki ga ni nikoli preveč. Sicer pa vse to ponovimo, saj tu ni ocen in tekmovanja. V družbi vrstnikov nam naša leta tečejo lepše, saj je lahko vsak dan drugačen. Drug drugemu smo lahko vzor, če znamo sprejemati in dajati kar še znamo in zmoremo. Spoštljivost in obzirnost pa je ostala iz preteklosti in vzgoje.

Zapisala Lizika Vardijan, članica Univerze za starejše RIC Novo mesto.