Kaj si naj ogledamo? Kam naj jih peljem? Kje bo dovolj zanimivo? Kako naj jih presenetim?

Vsa ta vprašanja so mi rojila po glavi, ko so me moje »tajnice« izbrale za organizacijo »Družinskega potepanja ob reki Krki«. Reka Krka je res lepotica in na prepoznavnosti je dobila tudi s filmom Reka ljubezni, ki so ga snemali v okolici reke Krke.

Zakaj pa ne? Gremo! Gremo se potepat po poti Reke ljubezni!

Sobotno potepanje, 5 oktobra 2019, se je začelo na Dvoru. Zbrali smo se pred Galerijo Dvorski likovni dnevi DLD. Po toplih objemih, pozdravih in pogostitvi, nas je Suzana Štravs povabila v galerijo. Očarala so nas dela selektivno izbranih likovnih ustvarjalcev, ki so ustvarjali na domačiji Rezelj na VIII. dvorskih likovnih dnevih. Suzanina bogata prezentacija avtorjev in njihovih del nas je obogatila in očarala.

S soncem obsijano dopoldne je bilo kot nalašč za nadaljevanje potepanja, in to peš, do reke Krke. Ustavili smo se pri najlepših slapovih ob bajerju ter zatvornici na Dvoru.

Dvor ima bogato železolivarsko zgodovino. Kdo ne pozna ostanke plavža na Dvoru? Mimo se vozimo skoraj vsak dan, zavedanje pa je bolj klavrno. Zato je bilo na programu tudi ogled muzeja. Po vstopu v muzej sta nas pričakala zakonca Novinc, ki sta lastnika Železolivarskega muzeja in galerije. V pričakovanju predstavitve bogate zgodovine, sta nas presenetila muzikologinja Tjaša Primc in klaviaturist Jernej Fabijan. Lahko napišem kar v imenu vseh, da so bile vse tri pesmi zapete s pravim angelskim glasom in da je bilo za vse moje goste to lepo presenečenje.

Kljub natrpanemu urniku, sta si čas za nas, vzela tudi župan Občine Žužemberk Jože Papež in podžupan Rok Zupančič. Župan je na kratko predstavil našo Občino, poudaril pomembnost društev in klubov za kraj, za druženje, za osebno rast ter poudaril pomembnost našega poklica.

Z zanimanjem smo poslušali tudi gospoda Staneta, ki je predstavil zgodovino železolivarstva na Dvoru. Poudaril je glavni namen muzeja, ki je ohranjanje umetniške in tehnične kulturne dediščine. Po ogledu filma, nam je predstavil tudi edukativno učilnico, kjer izvedejo demonstracijo taljenja, izdelave forme in litje.

Po skupnem fotografiranju, smo se z avti odpeljali proti Zagradcu do Štupnikovega mlina. Štupnikov mlin je dandanes edini delujoči mlin v zgornjem toku reke. Tu nas je že pričkal mlinar Marjan Maver. Predstavil nam je bogato mlinarsko tradicijo svojega očeta in starega očeta ter potek mletja in luščenja žit. Dekleta so kar hitela v njihovo maloprodajo, kjer so se založile z zalogami moke in zrn.

S potepanjem smo nadaljevali do izvira reke Krke. Po lepo urejeni peš poti smo se sprehodili do vhoda, kjer leži stalni kraški izvir Krke. V spremstvu vodnika Slavka smo si ogledali notranjost krške jame. Skupna dolžina raziskanih rovov znaša 490 metrov, mi smo si ogledali del jame, ki je dolg 210 metrov in širok okoli 30 metrov. Ustavili smo se pred dolgim sifonskim jezerom, ki vodi v sistem podzemskih rovov. Zanimivo je, da je v tej jami kar 31 živalskih vrst, od jamskega hrošča, netopirjev do človeške ribice. Dvajset vrst pa je na seznamu redkih zaščitenih vrst na svetu. Ravno tako kot v vseh podzemnih jamah, smo si tudi tu lahko z malo domišljije predstavljali orise obrazov, živali, predmetov, ki so kukali iz malih kapnikov. Prijetno sonce nas je kar vabilo iz jame. Zato smo se mimogrede ustavili še v kmečkem turizmu, kjer je zadišalo po dobri kavi.

V vasi Krka je bil sneman film Reka ljubezni, zato smo si spotoma ogledali še glavni izvir, kjer so posneli veliko prizorov; se zapeljali mimo v filmu večkrat prikazane cerkve in skozi vas Znojile, kje smo se ustavili pri znameniti Slakovi domačiji. Pravi lastnik hiše nam je izdal nekaj zanimivih prigod iz snemanja filma in nam prijazno dovolil, da se slikamo pred znamenito hišo.

Gospod Borut Lampret, ki je vodič po Jurčičevi domačiji nas je že pričakoval na Muljavi. Muljava je prijazna dolenjska vasica, ki se je spojila z imenom velikega pripovednika Josipa Jurčiča. V središču Muljave je ohranjena Jurčičeva domačija, ki deluje kot muzej na prostem. V predstavitvenem filmu smo videli zgodbe o vsakdanjem življenju kmečkega prebivalstva in modrosti življenja v sobivanju z naravo. Poleg hiše z značilno ureditvijo iz 19. stoletja, smo si ogledali še čebelnjak, kaščo, sušilnico za lan, znamenito Krjavljevo kočo in pisateljevo rojstno hišo. Polni vtisov in dobre volje smo nadaljevali čez cesto, v gostilni Obrščak, kjer smo si privoščili odlično domačo obaro in slasten jabolčni zavitek.

Ko se znajdeš v vlogi organizatorja nimaš lahke naloge. V organizatorju je vedno prisotna želja, da izbereš destinacije, ki so še neogledane, zanimive in nekaj posebnega. Želja je, da presenetiš in narediš izlet prijeten in zanimiv. Po odzivu mojih udeležencev, sem prepričana, da mi je tudi tokrat uspelo.

Besedilo in foto: Jadranka Meglen