Pomen cepljenja starejših

Starejši od 60 let, še posebej tisti, ki imajo kronične bolezni, imajo slabši imunski sistem in se novim okužbam težje uprejo. Staranje je namreč proces, ki vpliva na vse telesne funkcije in postopno zmanjšuje njihovo sposobnost prilagajanja večjim obremenitvam, tako je otežena tudi obramba proti okužbam. Cepljenje pa nam je pri tem lahko v pomoč. Je namreč najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic.

Cepljenje proti covidu-19 zagotovo preprečuje hude oblike bolezni. To enostavno kažejo analize podatkov na stotine milijonov cepljenih in necepljenih ljudi v državah, kjer imajo elektronske zdravstvene kartone (v Sloveniji to ni možno). Res je, največ koristi smo imeli po prvem cepljenju. Takrat je bilo neprimerno bolj varno priti v prvi stik z virusom sars-cov-2 preko cepiva kot z okužbo. A tudi še zdaj v času manj nevarnega omikrona, ko smo se tako ali drugače že vsi srečali z virusom, velja, da je težje zbolevanje bolje preprečiti s cepljenjem kot tvegati in preizkušati svoje zdravje.

Covid ne bo kar izginil, še vedno imamo skrbi zaradi posledic omikrona za zdravje ljudi. A na to moramo sedaj misliti kot posamezniki. Cepiva in možnosti samozaščite imamo na voljo, le uporabiti jih je treba. Za svoje zdravje in zdravje bližnjih odgovarjamo sami.

Nova cepiva proti covid-19 so prilagojena koronavirusni različici omikron. Registrirana so za uporabo pri osebah, starih 12 let in več, ki so že prejele vsaj osnovno cepljenje, od zadnjega cepljenja oz. prebolele bolezni pa je minilo vsaj tri mesece. Še posebej je cepljenje za ogrožene skupine priporočljivo, če je od zadnjega cepljenja minilo več kot šest mesecev. Ta nova cepiva so torej registrirana le za poživitvene odmerke in ne za osnovno cepljenje.

Cepljenje proti covid-19 s poživitvenim odmerkom priporočamo predvsem skupinam z večjim tveganjem za hujši potek boletni, to je ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov za starejše občane oziroma socialnovarstvenih zavodov in vsem starejšim od 60 let. Za informacije o lokacijah in urniku cepljenja se lahko obrnemo na svojega osebnega zdravnika ali najbližji cepilni center.

Ker je zdravje skrb za vse, se v primeru suma na covid-19 čimprej testiramo in ob potrjeni okužbi ostanemo doma.

Tudi gripa lahko pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših osebah, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Zato je za te skupine vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi še posebej priporočljivo. Cepljenje priporočamo tudi tistim, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe. Cepljenje proti gripi je za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno. Izvajajo ga izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote NIJZ.

Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji, ker pri njih obstaja večje tveganje za težak potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje s pnevmokoknim polisaharidnim cepivom za kronične bolnike in vse osebe stare 65 let in več je brezplačno. Več informacij dobite pri svojem osebnem zdravniku.

Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covid-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom, enako velja tudi za cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.

Ob intenzivnem kroženju teh bolezni, ki se med ljudmi prenašajo z okuženimi kapljicami iz dihal, je za zaščito zdravja poleg cepljenja pomembno tudi upoštevanje splošnih samozaščitnih ukrepov:

·   pravilno umivanje in razkuževanje rok,

·   ko kašljamo ali kihamo, vedno uporabimo papirnat robček in ga takoj odvržemo v smeti,

·   z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust,

·   redno prezračevanje prostorov (čim več oken odpreti vsaj za nekaj minut, prezračujemo kljub nizkim zunanjim temperaturam, saj zaprt prostor predstavlja veliko tveganje za prenos okužb),

·   dosledna uporaba mask,

·   vzdrževanje medosebne razdalje in izogibanje stika z ljudmi, ki imajo znake bolezni,

·   če smo bolni, ostanimo doma,

·   poskrbimo za splošno odpornost.

Poskrbimo za svoje zdravje in zdravje naših bližnjih.

Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja

Vodja Enote za nalezljive bolezni NIJZ Območna enota Novo mesto