Tomo Križnar, svetovni popotnik, fotograf, snemalec, pisatelj, predvsem pa humanitarni aktivist ter borec za človekove pravice in Bojana Pivk Križnar,  dipl. prof. razrednega pouka, novinarka in fotografinja, na svojih predavanjih, dokumentarnih prispevkih ter fotografskih razstavah izpostavljata občutljivost preživelih staroselskih kultur in načine, kako jih zaščititi. Zadnja leta sta s svojimi humanitarnimi akcijami najbolj dejavna v Afriki, predvsem v Sudanu, ter na področjih Nubskih gora in Modrega Nila.

S predavanjem želita opozoriti na trenutno vojno stanje v Afriki ter zdravstveno krizo razširjenosti Hansenove bolezni oziroma lepre (gobavosti), ki je močno razširjena med prebivalci tistih področji, ter izpostaviti problematiko ne-posluha Organizacije združenih narodov (OZN) in Svetovne organizacije za zdravje (WHO), ki so odgovorne za izvajanje zdravljenja te srednjeveške bolezni.

Oba čutita, da je njuna dolžnost opozarjati na problematiko, ki je v današnjem svetu »civiliziranih ljudi« močno prezrta pod izgovorom, da je tam drugi svet, »svet divjakov«. A ravno pri teh izvirnih soljudeh srečujeta najbolj nedolžne afriške staroselce, ki premorejo največ vrhunske ljubezni in sočutja. Le-ti sobivajo na načine, s katerimi so naši skupni predniki preživeli stotisočletja, ne da bi »požrli drug drugega«, kar pa dandanes predstavlja čedalje večji problem modernega sveta.