Za ego velja, da se težko podreja in prepušča toku dogodkov. Rad je v središču pozornosti in ima stvari pod nadzorom, zato je lahko moteč dejavnik v odnosih, kjer prevladujejo pluralnost mnenj, enakovrednost in skupinski cilji. V takšnih primerih bi se ga najraje znebili in ga nadomestili z nam ljubimi »krepostmi«. Povedano drugače: ego s kultivacijo in določanjem vedenjskih pravil hitro preoblečemo v nekaj, kar ga naredi primernejšega za dosego zastavljenih ciljev, oziroma z maskiranjem ustvarimo vtis, da je nekaj, kar v resnici ni. Natikanje mask pa asociira tudi na pustni čas, ko si brez zadrege nadenemo maske in oblečemo v kostume ter postanemo norčavi in razigrani. Takrat odpremo vrata vsebinam naše osebnosti, ki se rade skrivajo in prikrivajo. Vedoč, da je znanilec pomladi in nečesa novega, pa je pust tudi lepa metafora za preobleke, za katerimi biva naša resničnost.

Trkanje po vratih samospoznavanja vnaša v življenje tudi dvome glede tega, kaj resničnost sploh je. Pri tem delu naletimo na ego in na vprašanja o njegovi vlogi v življenju, njegovem poreklu in lastnostih. Ko se poglobimo v ta vprašanja, se kaj hitro soočimo z dejstvom, da imamo opravka z zelo izmuzljivo vsebino, ki ji ne moremo določiti jasnih meja in strukture.

Takrat šele resnično oživijo vprašanja, kaj resnično smo, kdo nam vlada in kakšen je naš namen bivanja. Na predavanju bomo govorili o egu, maskah in potrebi po razkrinkavanju naših iluzij.