Vredno razmisleka, sploh ob analizi naših vrtov in ukrepov za zmanjševanje škodljivega vpliva toksinov v zemlji ...o tem smo se med drugim pogovarjali na študijskem krožku “Obnova vrtov po poplavah”, ki je potekal od oktobra 2023 do konca januarja 2024 v Nazarjah:
Izmerjeni presežki težkih kovin vrtne zemlje sredi Nazarij nikakor niso prišli le od zadnje poplave; iz take zemlje so jedle že cele generacije, tako ni čudno, da med njimi ne manjka nevroloških in avtoimunih obolenj. Kaj pa lahko storimo v prihodnje?
TEŽKE KOVINE POTUJEJO PO ORGANIZMU
Ena od sogovornic v razpravi v skupini Vrt brez prekopavanja na omrežju Facebook, je zastavila vprašanje:
“Zakaj težke kovine določajo z analizo krvi, če pa v članku piše: "Kovine se iz telesa večinoma odstranjujejo skozi prebavni trakt in ledvice. Le v posameznih primerih pa se izločajo preko sline, krvi, mlečnih izločkov, z luščenjem kože, izgubo las, nohtov, z znojenjem in izdihovanjem (1)."
Torej so vse analize krvi (npr. otroci v celjski in mežiški dolini) brez veze in nič ne povedo?”
Težke kovine se širijo po organizmu na več načinov.
Nekatere težke kovine vstopijo v organizem preko dihal, s hrano ali vodo, ali pa preko kože. Ko vstopijo v telo, se lahko raznašajo preko krvnega obtoka ali limfnega sistema.
Krvni obtok je glavni način prenosa težkih kovin po telesu. Ko težke kovine vstopijo v krvni obtok, se prenašajo po celem telesu in se lahko kopičijo v različnih organih, kot so jetra, ledvice, možgani in kosti.
Limfni sistem pa je del imunskega sistema, ki pomaga odstranjevati škodljive snovi, vključno s težkimi kovinami. Limfni sistem vključuje limfne žile, vozle in bezgavke, ki prenašajo limfno tekočino po telesu. Težke kovine se lahko prek limfnega sistema prenašajo v bezgavke in druge dele limfnega sistema.
Poleg tega se težke kovine lahko kopičijo tudi v drugih tkivih in organih, kot so kosti, zobje in lasje in deloma jih na tak način organizem izloči.
Vendar se način širjenja težkih kovin po telesu lahko razlikuje glede na vrsto kovine, stopnjo izpostavljenosti in individualne dejavnike.
Še sprememba zdravstvenega stanja - na primer intenzivno hujšanje, postenje - znatno vpliva na raznašanje predhodno "varno ujetih" toksinov iz maščobnih tkiv ali organov nazaj v obtočila. Zato velja previdnost oziroma preventivno uživanje "adsorbentov", ki strupe vlečejo nase (zeolit, diatomejska zemlja, ...) in jih sproti odplaknemo skozi prebavila.
Nenazadnje pa kot omenja razpolovna doba, se nekatere snovi izločijo iz telesa v nekaj dneh do nekaj tednih (arzen, tudi nekateri pesticidi idr.) ...
Pomembno je omeniti, da se hitrost izločanja težkih kovin lahko izboljša z ustrezno prehrano, hidracijo in splošnim zdravim načinom življenja. Vendar pa je pri visoki izpostavljenosti težkim kovinam ali zastrupitvi vedno priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik lahko oceni stopnjo izpostavljenosti, opravi ustrezne teste in priporoči ustrezno zdravljenje ali detoksikacijo.
TEŽKE KOVINE NE OSTANEJO V ZEMLJI ZA ZMERAJ
Druga sogovornica v razpravi je zapisala:
“Se pravi, da ko so težke kovine enkrat v zemlji, same ne razpadejo in so v tleh za vedno?”
Gledano v širšem pomenu: same težke kovine dejansko ne razpadejo, vendar NE ostanejo pa tam za zmeraj. Kako to?
Taki ali drugačni strupi s kovinami vred po navadi ne nastopajo v čisti obliki, ampak v različnih molekulah oziroma spojinah, izmed katerih je velik del reaktiven - se spreminja v druge oblike. To je vprogramirano v naravne procese in tako se različni toksini naprej vežejo anorgansko s silikati (glina, zeolit, diatomejska zemlja, celo naravni mulj je sposoben del toksinov "zakleniti") ali pa se vežejo organsko (s huminskimi kislinami in drugimi procesi kompostiranja ob prisotnosti učinkovitih mikroorganizmov - bokashi, sveži humusni kompost) ...velik del teh novih vezanih oblik postane bodisi neaktiven (nereaktiven) oziroma nedostopen rastlinam, da bi tiste količine npr. vrtnine sploh vsrkale vase.
Ne glede na oblike toksinov, jih skozi čas žuželke, deževniki, rastline raznesejo in razporedijo na širše področje, kar pomeni, da se koncentracije zmanjšujejo.
Podobno vpliva tudi vreme, ki z vetrom toksine raznaša daleč naokrog (zato je tvegano vdihovati prah na polju), s padavinami pa toksine izpira v globlje plasti (in žal tudi reke ter podtalnico!!!).
Končno, v primeru, da ni šlo za ekstremne odmerke ali dolgotrajnejše, pogosto ponovno onesnaženje, se količine toksinov in njihovi vplivi zmanjšujejo.
KURJENJE NEVARNO KONCENTRIRA STRUPE
Čeprav se v naravi koncentracije strupov sčasoma razpršijo, moramo biti pozorni, da lahko npr. kurjenje rastlinja in vejevja ter drugih naplavin, ki so vsrkavale toksine, prispeva k ponovnemu kopičenju količin (koncentracij) tako v zraku (dimu in sopari), pepelu in oglju ter posredno naravnem okolju rastlin, živali in voda, kamor zanese dim, pepel in oglje ...
Tako lahko namesto “čiščenja vrtov in gmajn” s kurjenjem naredimo sebi in naravnemu ekosistemu več škode kot koristi.
Za več informacij o teh problemih sodelujte v nadaljnji razpravi v skupini Vrt brez prekopavanja - če pa ste blizu Zgornjesavinjske, se pridružite sklepnemu dogodki OBNOVA VRTOV PO POPLAVAH, ki ga v Nazarjah organiziramo člani Študijskega krožka v torek, 30. januarja 2024 ob 17h v Jakijevi hiši (glej plakat).
……..
* V začetku prispevka je omenjen strokovni članek:
Toksikologija (težkih) kovin, Katarina Černe, MEDICINSKI RAZGLEDI 2009; 48: 83–100.
Druge nujne in koristne vire glede UKREPANJA NA VRTOVIH IN NJIVAH PO POPLAVAH bomo predstavili na zaključnem dogodku študijskega krožka in v spodaj navedeni Fb skupini.
........................
Tilen Gregor Urtelj je sonaravni vrtičkar in izobraževalec na področjih življenjskih veščin. Po katastrofalnih poplavah je bil tudi mentor študijskega krožka "Obnova vrtov po polavah".
V primeru, da so se vam ob prebiranju pojavila vprašanja, pomisleki ali predlogi, jih lahko sporočite v skupini "Vrt brez prekopavanja" na omrežju Facebook, kjer se povezujemo v medsebojni podelitvi veščin sonaravnega vrtnarjenja.
