ZLATO PRIZNANJE za KD Tabor iz rok koordinatorica za slovenske DEKD gospe Nataše Gorenc, ki ga je podpisal generalni direktor ZVKD Slovenije g. Jernej Hudolin.

Že od leta 2006 smo nepretrgoma del evropske in del slovenske skupnosti, ki ustvarja pod okriljem Dnevov evropske kulturne dediščine. Takrat smo Taborskim dnevom na široko odprli vrata in vztrajali polnih 20 let. Omogočili smo jim, da so pustili sledi v informacijskih tablah, igri na prostem, spomenikih, koncertih, srečanjih literatov, simpozijih, vsakovrstnih razstavah, filmskih večerih in kvizu za mlade. Opevali in predstavljali smo lepoto naše vasi, tiskali monografije in izdajali brošure.

Dvajset let je lep dosežek in hkrati pomeni dve desetletji ustvarjanja in raziskovanja, organiziranja dogodkov, prizadevanj številnih posameznikov, ki so s predanostjo ohranjali in širili glas o naši kulturni identiteti. Naj bo ta jubilej priložnost, da se ozremo nazaj in se zahvalimo vsem, ki so tlakovali to pot. Najpogosteje se je v prve vrste postavil Joc Perne in k delu pritegnil mnoge, ki smo mu sledili. Zato vsem in vsakemu posebej za vse narejeno izrekamo ISKRENO ZAHVALO.

In najlepšo zahvalo smo 3. oktobra prejeli iz rok koordinatorice za slovenski DEKD Nataše Gorenc. Z zlatim priznanjem je odlikovala KD Tabor Podbrezje, ki ga je sprejela predsednica društva Daca Perne.

Ker smo bili v Pirčevem domu za 500 let starim obzidjem, so za glasbeni uvod poskrbeli pol mlajši Rokovnjači iz FS DU Naklo s Tomažem Abručom in izvedli res zanimiv glasbeni uvod. Ogreli so nam dlani.

Razveselile pa so nas tudi besede pohvale našega župana in državnega svetnika Ivana Megliča.

Hkrati je gospa Nataša Gorenc podelila priznanje Jocu in Daci Perne, najodgovornejšima, ki sta vse obdobje Taborske dneve tudi pripravljala.

Tudi tokrat ni bilo dosti drugače, saj je izčrpen pregled 20 letnega dela v sliki in besedi zahteval veliko pregledanega arhiva in nazorno pripravljene prezentacije, ki jo je predstavil Joc Perne. Pri pripravi razstave je ves čas pomagala Aniya Dežman, za Podbreško potico Katarina Pirih s sodelavkami Marijo, Veroniko, Natašo, Metko, Jolando in Bernardo, ki je spekla tudi kruhke za dobrodošlico, svež jabolčni sok in sadje pa nam je poklonil Janko Jeglič, Mili Rehberger pa pecivo. Naš knjižničar Tone Strlič je poskrbel za 7 primerkov knjig med katerimi je bilo najstarejši 126 let. Drugi dve dragoceni knjigi je za razstavo posodil Branko Bandelj, ki je najnovejšo v celoti izdelal sam in nanj čaka še nekaj praznih listov. Likovna dela pa so prispevali še Mija Kramarič, Metka Vovk Mauser, Zdravko Purgar, Franci Markovec, Dana Šemrov, in že opisana v prejšnjem prispevku Branko Bandelj in Matjaž Mauser. Plakatno izvedbo slik obeh štal in Pirčevega doma je pripravila Daca Perne.

Priznanje, ki smo ga dobili na slovesni otvoritvi letošnje razstave dobili, pomeni, da delamo prav in je hkrati zaveza, da ta način dela ohranimo. Zato je bilo druženje ob koncu uradnega protokola spet priložnost, da se kaj novega naučimo in ugotovimo, da to delo postaja naš način življenja, da so to naše zgodbe, pesmi, navade in spomini, ki jih prenašamo na otroke in vnuke. Ko smo z njimi, pokažemo, da dediščina ni nekaj oddaljenega in hladnega, ampak nekaj živega in toplega, nekaj, kar nas druži znotraj vasi, znotraj občine, znotraj domovine in hkrati povezuje z evropskimi narodi.