Živimo na podeželju, v kmetijskem okolju, kjer bi marala imeti prednost oskrba z lokalno pridelano hrano. Taka oskrba je pomembna zaradi več dejavnikov:

• Zelenjava in sadje, ki sta nabrana oziroma pobrana tik pred prodajo, sta obrana zrela. Taka hrana je sveža in bolj polnega okusa. Vemo, da južno sadje obirajo pred polno zrelostjo, saj potem med prevozom do nas prisilno dozoreva.
• Hrana iz domačega okolja nam bolj koristi. Vemo, da živila s časom hitro izgubljajo hranila. Pridelki, pobrani tik pred prodajo, vsebujejo več hranil kot tisti, ki prepotujejo stotine kilometrov.
• Nekateri naši pridelovalci hrane ohranjajo stare sorte semen, ki dobro uspevajo v našem okolju, saj so prilagojene na naše okolje. Ohranja se genetski potencial avtohtonih semen, ki jih velja obvarovati med poplavo tudi gensko spremenjenih organizmov.  Kakšen vpliv imajo slednji na zdravje človeka, bo prinesel čas.
• Kmetijstvo in pridelava hrane ni ravno donosen posel. Trgovski posredniki si vedno vzamejo svoj kos pogače. Ker zaradi velike konkurence ne morejo zviševati končnih cen, pritiskajo na pridelovalce in njim znižujejo cene. Če tega ne dosežejo, uvažajo surovine, včasih dvomljive kakovosti, s svetovnega trga. Mediji pogosto poročajo o različnih prehranskih aferah.
• Z nakupom sadja, zelenjave, mesa, žit oziroma mlevskih proizvodov na bližnji kmetiji oziroma tržnici si lahko ustvarimo zaupen odnos s pridelovalcem hrane. Z obiskom kmetije lahko spoznamo pridelavo hrane in rejo živali ter se prepričamo, da hrana izvira iz domačega okolja.
• S povpraševanjem po hrani v lokalnem okolju spodbujamo obdelanost kmetijske zemlje in ohranjamo delovna mesta na kmetijah. Kmetijska zemlja je primarno namenjena pridelavi hrane in ne ohranjanju videza pokrajine.
• Z nakupom hrane iz domačega okolja prispevamo na koncu tudi k čistejšemu okolju in naravi, saj je transport dejavnost, ki s svojimi izpusti in porabo energije najbolj obremenjuje okolje.

To so bistvene prednosti oziroma pomen lokalne samooskrbe. Mleka in govejega mesa se na kmetijah v občini Nazarje pridela več kot je poraba. Preko organiziranega odkupa kmetje viške prodajo živilsko-predelovalni industriji. Pa vendar na kmetijah znajo pridelati in predelati še veliko prehranskih artiklov. Upamo, da se bodo zadeve premaknile tudi na področju pridelave zelenjave. Skupina pridelovalcev zelenjave se v organizaciji javne službe kmetijskega svetovanja redno srečuje na temo pridelave zelenjave. Radi bi, da bi pridelali dovolj zelenjave za porabo v lokalnem okolju. Odprte možnosti so tudi pri pridelavi jagodičevja. Tudi razna žita in ajda so pomembni živilski pridelki, ki so prisotni praktično v vsakem prehranskem obroku.

Počasi, pa vendar vztrajno se zadeve premikajo tudi na področju oskrbe šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Poraba surovin in prehranskih artiklov v javnih zavodih je velika. Glede na velikost kmetij bi posamezni pridelovalci verjetno težko zadostili povpraševanju po vseh surovinah, tu pogrešamo povezovanje kmetov, ki bi lažje zadostili tudi javnim razpisom, preko katerih javni zavodi naročajo živila. Nekateri javni zavodi se že oskrbujejo z mlekom iz lokalnega okolja. Da bo lokalna samooskrba popolnoma zaživela, bo potrebno več strpnega dogovarjanja in povezovanja.